BUKEV (Fagus sylvatica)

Družina: bukovke

Učinkovine: V plodovih prevladujejo maščobe, beljakovine, škrob, tanini, zelo veliko E vitamina ter strupen alkaloid fagin, ki se razkroji na toploti, zato žir vedno uživamo kuhan ali pečen. Pri stiskanju olja ostane strup fagin v pogači, olje pa je izredno zdravo in ne postane hitro žarko. Žir so včasih mleli v moko in ga mešali z žitno moko pri peki kruha. Iz praženega žira so pripravljali kavni nadomestek. Uporabljali so ga za krmo živine, vključno s pujsi.

Žira, ki ga ne porabimo svežega, olupimo posušimo in zmeljemo v moko ali kašo.

Zdravilne lastnosti: nima posebnih zdravilnih lastnosti. Včasih je bil pogost v prehrani zaradi pomanjkanja.

Bukev je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem. V slovenskem prostoru je bukev ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. V tehničnem smislu je, tako kot smreka, tudi bukev zelo pomemben les, tako zaradi svoje razširjenosti (v primerjavi z drugimi listavci jo je na razpolago veliko) kot tudi zaradi njenih lastnosti.

Bukev ima plodove imenovane žir. To so majhne kroglice, ki imajo dlačice, majhne bodičke in so rjave barve.

Pečen žir

Žir pečemo v ponvi nad ognjem in stalno mešamo. Že v dveh minutah se začne žir obnašati kot pokovka. Ponev odstranimo z ognja in žir pretresemo v posodo, počakamo, da s nekoliko ohladi potem si damo opravka z luščenjem. Pomagamo si z nožem.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bukev

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane