Fosil

Fosil

24. januar 2011

ZDRAVILNO DREVO NIM

Nim je drevo, ki raste v subtrobskih in tropskih območjih. Znan je po tem, da dobro prenaša sušo, ne zdrži pa temrpature manj kot 4 stopnje Celzija. V Indiji je poznan kot sveto drevo ali naravna lekarna. Že več kot 5000 let se vsi deli drevesa od semen, listov, skorje lubja, cvetov do korenin uporabljajo v Ayurvedski medicini. Z njim so zdravili večino bolezni. Prevod imena iz Sanskrita je ' Neem, ki daje dobro zdravje'. Tudi danes v Indiji uporabljajo Nim kot glavno zdravilo pri spolnih in kožnih bolezni, odlično zdravi vročico in prehlad. Moderne raziskave potrjujejo tradicionalno uporabo Nima. Vpliva na razmnoževanje virusov in jim hkrati onemogoča napad na gostitelja. Deluje tudi na navadnen prehlad. Nim tudi krepi imunski sistem. Znanstveniki še nisopojasnili delovanja Nima, enotni pa sogled tega, da že po nekaj zužitjih okrepi celostni in celični imunski sistem, istočasno pa uniči ali upočasni rast mnogih neprijaznih organizmov kot so bakterije, virusi in gube. Ker čisti zrak in deluje antibakteriološko je nepogrešljiv pri bolnikovi postelji. Starodavni zdravilci z Nimom zdravijo tudi epilepsijo, diabetes, prebavne motnje, malarijo, razne črevesne in trebušne zajedalce, opekline, žolč. Prvi dve knjigi o Ayurvedi Caraka Samhita in Susruta Samhita (stari več kot 2000 let) vsebujeta več kot sto načinov uporabe Nima.

Nimovi produkti niso strupeni človeku in toplokrvnim živalim. Ne onesnažujejo okolja. uporabi Uporaba Nima kot insekticida nima nobenih stranskih učinkov.


Nimovo olje se uporablja v kozmetiki za pripravo mil, zobnih past, šamponov, balzamov in krem.


Nim izboljšuje telesno odpornost, razstruplja telo, čisti kri, deluje protivnetno, lajša in odpravlja prebavne težave, preprečuje in blaži sladkorno bolezen, je preventivno sredstvo proti rakavim obolenjem, ugodno vpliva na kožo, lase in nohte, pomaga proti alergijam in proti revmatičnim obolenjih, je odličen proti žolčnim kamnom, je preventivno sredstvo proti malariji, pozitivno deluje na vid, intenzivno učinkuje proti parazitom, glivicam, proti bakterijsko in proti virusno. Nim se uporablja tudi kot čistilno in razkuževalno sredstvo, ter kot naravni pesticid.



Kopel: Za lepo kožo dodajte 2-4 žlice prahu v kad. Po kopanju se stuširajte. Če imate alergije na koži ali srbečo kožo, dajte v kad 5 žlic nimovega prahu.


Maska za obraz:Nim odstranjuje mozolje, ekceme in razne nečistoče kože. Prah zmešajte z vodo, da dobite pasto in jo nanesite na kožo. Pustite 60-120 minut, nato sperite. Ponovite 3 dni zaporedoma.


Lasje:Za zdrave lase enkrat na teden nanesite nimovo pasto ( prah pomešan z vodo) na lasišče in pustite delovati 30-60 minut. Zatem si umijte lase.


Čaj:Kot preventivo pijte 2 skodelici nimovega čaja vsak dan. 1 ščepec nima stresite v 2 dcl vrele vode. Čaj lahko precedite, ni pa nujno.


Nimov napitek: Zjutra v pol kozarca vode stresite pol čajne žličke nimovega prahu, pomešajte in popijte. Priporočljiva dnevna doza je od pol do ene žličke.I zdelek ni primeren za nosečnice in doječe matere.

Kot pri vsakem zeliščnem pripravku je učinek počasen, vendar trajen in brez škodljivih stranskih učinkov. Ne ugotavljajte učinka po dveh dneh, temveč vsaj po dveh mesecih.* Zdravilni učinki so navedeni v Ajurvedskih medicinskih učbenikih in priročnikih v Indiji.


Nim kot škropivo: V 1-2 l vode zmešamo 3 jušne žlice nima , dodamo 25 g tobaka. To mešanico pustimo stati 10 dni. Nato pripravek precedimo, ter zmešamo z vodo v razmerju (1/4 pripravka zmešamo z 1 l vode.)S tem škropivom lahko škropimo vse zemeljske površine, saj uspešno odstranjujejo vse vrtne škodljivce.


Nimovo olje: Se uporablja v kozmetiki (za pripravo mil, zobnih past, šamponov, balzamov in krem). Nim uporabljajo tudi kot čistilno in razkuževalno sredstvo ter kot naravni pesticid.


Nim v duhovnosti: Zrak ki se ustvari okoli drevesa Nim uničuje škodljive bakterije in se bori proti negativni mikroviti. Na duhovnem področju odganja zle duhove in čisti uroke. To je tudi razlog zakaj se šteje Nim kot eno izmed petih svetih dreves (pancavati). V prejšnjih dobah so ljudje radi prakticirali duhovne meditacije v čistem in zdravem okolju. Posadili so pancavati drevesa okoli in v področju kjer so izvajali duhovno prakso ali meditacijo. V modernem svetu je Nim neprecenljiva in nepogrešljiva rastlina v prostoru ki ga uporabljamo za meditacijo ali duhovna srečanja, kakor tudi v našem stanovanju in pisarni, enako je primerena družba v sobi šolarja in študenta. Nim se je v Indiji vedno (dokler ni postal zaščitena rastlina) uporabljal za izdelovanje božanstev in relikvij, naprimer Jaghanatha, Baladeva in Subhadra v Puriju so bila vedno narejena iz drevesa Nima na katerem so se pojavili mistični simboli. Sri Caitanya Mahaprabhu se je rodil pod drevesom Nim (pred približno 500leti) in njegova mati ga je poimenovala Nimai, zato da ga Nim zaščiti pred zli duhovi in uroki.


23. januar 2011

PROSO ( Panicum miliaceumL.)

Navadno proso ( Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske, kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območjih hkrati. V divji obliki ga najdemo na vseh celinah razen na Antarktiki.

Proso so uživali že v kameni in bronasti dobi in tako poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline. Našli so sledove prosenega zrnja ga v malhi znamenitega Ötzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem, najdenim v Alpah. V srednji Evropi je bilo proso simboliziralo vztrajnost in plodnost, zato si je nevesta pred poroko proso natresla v čevlje. Svatje pa so mladoporočenca po končanem obredom posipali s prosom- tako, kot to delamo danes z rižem. Rimski pisec Plinij je proso označil kot žito največje kakovosti. Marco Polo ga je opisal kot ‘kitajsko žito'. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini, Turčiji, Romuniji in na Bližnjem vzhodu.

Zdravilnost: Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za kmetijstvo brez obdelave tal. Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Semena so majhna (premer 2-3 milimetre) in so lahko kremne, rumene, oranžno-rdeče in rjave barve.

Proso je žito z alkalnim učinkom. Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.
Proso botaniki uvrščajo med pražita. Kot zdravilno rastlino so ga obravnavale že stare zeliščarske knjige. Sodobni prehranski strokovnjaki proso danes ponovno visoko cenijo. Je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo. Kremenčeva kislina koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Zmanjša cepljenje lasnih konic in krhkost nohtov.


Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je dobro dopolnilo za vegetarijance oziroma vegane.

Uživanje prosa dokazano izboljšuje vid in je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in s tem povezanimi alergijami, za kar se prav tako velja zahvaliti vsebnosti silicijeve kisline v njem. Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja. Proso je tudi balzam za uničeno črevesno floro in za druge črevesne bolezni. Njegov alkalični učinek namreč blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij, razstuplja telo.

Kot vse žitne kalčke lahko prosene kalčke dodajamo solatam in prilogam, primerni so za dietno prehrano pri najrazličnješih boleznih. Iz kalčkov in mladih listov lahko stisnemo klorifilni sok.

Kulinarika:
Seveda je proso tudi na moč okusna hrana, čeprav je v Evropi proso še v prvih desetletjih 20. stoletja veljalo za kruh revežev. Janez Vajkard Valvasor je v 18. stoletju zapisal, da kmetje proso pridelujejo za kašo in kruh, predvsem nevzhajan, ki so mu rekli prosenjak. Zavoljo hranilnih in zdravilnih vrednosti so ga radi postregli tudi otrokom. Zato ni čudno, da je nekdaj veljal rek, ki se je nanašal na proso in se je glasil: Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.

Prosena kaša je bila tudi obredna jed, pripravljali so jo kot juhe, na mleku, jo pekli, ji dodajali krompir, bob in fižol, kislo zelje in repo, gobe in sadje. Danes proseno kašo kuhamo v mleku ali vodi kot samostojno jed in kot prilogo k raznim jedem.



Proseno moko lahko dodajamo tudi testu za kruh, če pa je ta zgolj iz prosene moke, bo ta nekoliko drobljiv. Dober je zmesni kruh iz polnozrnate pšenične, pririne in prosene moke v razmerju 3:1:1.

Mleto proseno kašo, torej proseno moko, lahko uporabimo tudi kot gostilo. Če to imenitno žitarico skuhamo v vodi, lahko njen okus izboljšamo s cimetom, naribanim jabolkom, banano, rozinami, limoninim sokom in tudi z marmelado.



Prosena kaša se rada razkuha ali postane sluzasta, kar preprečimo tako, da seme dobro speremo z vročo vodo.



Mlečna prosena kaša: Oluščeno proso dobro oplaknemo z vročo vodo, ga stresemo v osoljeno mleko in kuhamo pol ure. S kašo postrežemo kot samostojno jedjo ali kot prilogo z zelenjavnim in mesnim jedem. Otroci imajo raje sladkano kašo, ki jo potresemo s čokolado.



Za proseno juho ali zelenjavno enolončnico oluščeno proso namočimo v petkratni količini mrzle vode, da se nabrekla zrnja hitreje skuhajo. Kaši dodamo peteršilj, zeleno, korenje, čebulo in por. Na koncu, ko je zelenjava v kaši kuhana, jo osolimo in premešamo, juhi pa dodamo še veliko žlico kisle ali sladke smetane.



Medla: Je redka juha, v kateri je mešanica prosene kaše in krompirja.
Godlja: Je s kašo kuhana gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic. Na Gorenjskem in v Prekmurju so proseno kašo dodajali v krvavice.

Proseno kašo so kuhali s suhimi slivami in jo zabelili z ocvirki. V zimskih mesecih so kašo zakuhali v repo ali kislo zelje.

Tatjani recept ali gosta juha s proseno kašo, krompirjem in gobami: Nekaj suhih jurčkov namočimo, da se zmehčajo. Nasekljamo čebulo in jo popražimo na olju, dodamo ji na lističe narezane šampinjone in narezane namočene jurčke, prepražimo. Dodamo na manjše kose narezan krompir in dobro oprano proseno kašo, zalijemo z vodo, pokrito kuhamo na zmernem ognju, da se sestavine skuhajo ( 20-30 minut). Na ponvi razpustimo košček masla in na njem popražimo na drobno nasekljanih 8 strokov česna (celo glavico), da zarumeni. Hitro odstavimo z ognja in zabelimo gosto juho. Solimo, začinimo po okusu s poprom, peteršiljem.

V Tuniziji je priljubljena jed kuskus, ki je prepečeno proso. Postrežejo ga zraven ovčetine ali rib.

Moka in kaša sta uporabni v kozmetiki za maske obraza in dekolteja. Maska za obraz iz prosene kaše in limoninega soka in medu povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.



(vir:


http://www.ekomagazin.si/


Wikipedija


Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine, 1999

ČRNA TROBENTA

Crateréllus córnucopioídes ali črna trobenta je užitna. Ima trobljasto obliko, tako, da klobuček postopoma prehaja v vse bolj ozek bet, ki se tanjša proti dnišču. V dežju je vsa črna, suha pa je sivo rjavkastih odtenkov.
Meso je tanko, sivo, črnikasto, nekoliko žilavo, prijetnega vonja in okusa. Raste na gozdnih tleh, pod listavci, skupinsko, včasih v šopih, pozno poleti in jeseni, dokaj pogosto.
Je dobra, vsestranska, najboljša je za dodatek raznim mesnim jedem, primerna je tudi za sušenje.
Zaradi edinstvene oblike in barve je ne moremo zamenjati s strupenimi gobami.

Uporabljajo jo pri zdravljenju sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, inkontinence, težavah z libidom. Vsebuje poleg aminokislin še vitamin A. Črna trobenta je poleg še drugih zdravilnih gob sestavina zdravila Gacoca, ki je v klinični uporabi v Tanzaniji za prej omenjene težave.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Branko Vrhovec: Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob, 2010

ŠTOROVKA ALI SIVORUMENA MRAZNICA

Armillária méllea, sivorumena mraznica ali štorovka je pogojno užitna, močno šopasta, s številnimi luskatimi klobučki, na dolgih, pri dnišču zraščenih betih, ki nosijo pod lističi močan obroček.

Klobuk je velik od 4-10 cm, sprva polkrožen ali rahlo stožčast, s komaj vidno grbo, dolgo zapognjenim robom, ki se kasneje zravna. Obrobje najprej gladko, postane nažlebkano, proti temenu pa se dvigajo vse bolj goste luskice, ki se dajo zlahka odstraniti. Barve so različne.
Meso je bledo, prožno, v betu žilavo, prijetnega vonja in nekoliko grenkega okusa.


Štorovka raste na lesu različnega drevja, nevaren parazit, od zgodnje do pozne jeseni. Zelo pogosta goba. Surova škodljiva, sindrom surovih gob - neznani strupi, ki učinkujejo na prebavila, vendar se s kuhanjem in odlito vodo odstranijo; nato je zelo primerna za vlaganje v kis.
Mraznicam so podobne številne druge gobe, ki enako kopučasto uspevajo na lesu. Zelo podoben je neužiten Hrapavi luskinar (Pholiota squarrosa), ki je grenak. Smrtno nevarna bi bila zamenjava z Obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki pa nima luskic na klobučku. Možna je nevarna zamenjava pri nabiranju male štorovke in drugih podobnjh, šopasto rastočih gob. Malo štorovko (Kuehneromyces mutabilis) pobiramo le na panjih listnatega drevja. Ima trdnejši obroček, pod njim pa luskice po betu.

Zdravilni učinki: pospešuje pretok krvi v možgane, ne da bi se pri tem povečal krvni tlak. Deluje pomirjevalno, izboljšuje vid, preprečuje vnetje oči in nočno slepoto. Blaži prebavne motnje in krče, znižuje krvni tlak, blaži nevrastenijo, varuje organizem pred ionizirajočim sevanjem, deluje protiglivično in še bi lahko naštevali. Kljub temu jih je treba uživati zmerno kot vse mraznice.

Avtor fotografije je Gregor Klarič.
Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Brako Vrhovec: Zdravilne gobe Slovenije in100 oksunih ogv, 2010

ZIMSKA PANJEVKA


Flammulína velútipes, Zimska panjevka

Uspeva v zimskem času na štorih listnatega drevja, spoznamo jo po kosmatem betu, ki je sprva rumenkasto okrast, enake barve kot klobuček, sčasoma pa postaja črn. Raste šopasto na štorih ali deblih različnega listnatega drevja, pozno v jeseni, pozimi, ko se temperatura giblje nad ničlo, ponekod pogostno. Čas rasti od oktobra do marca.

Glede na malo izbiro svežih gob v istem letnem času, je dobra, vsestranska. Pretirano uživanje te gobe je škodljivo.
Če pri določevanju upoštevamo žametast bet, je zamenjava s strupenimi gobami nemogoča. Možno pa je, da tudi žveplenjače zrastejo pozno v jeseni in zgodaj pomladi, vendar jih zaradi grenkega okusa takoj odkrijemo. Ponekod se pojavlja tudi bela oblika Zimske panjevke (f. lactea), to je mlečni različek zimske panjevke, ki je pri nas manj znan, na Češkem pa so ga našli na lipi in vrbi. Prepogosto uživanje zimske panjevke ni priporočljivo. Zimsko panjevko tudi umetno gojijo na Japonskem, občasno jo je pa mogoče dobiti tudi pri nas.

Zdravilne lastnosti: Pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni, ekcemov na rokah in nogah, ishemiji srca in kroničnem vnetju trebušne slinavke. Na Japonskem so iz klobučkov zimske panje vke izolirali flamulin, ki je pokazal citostatične odlike pri Erlichovem sindromu in sarkomu 180.

Avtor fotografije je Gregor Klarič.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor,
Branko Vrhovec, Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob, 2010

BEZGOVA UHLJEVKA

Auriculária aurícula-júdae, Bezgova uhljevka
Ime je dobila po tem, da je podobna ušesu, nepravilnih oblik, mesnato rjave, olivne barve, s tankim, žilavim mesom, z rahlo zgubano notranjostjo, polsteno zunanjo površino in je s kratkim betom pritrjena na les. Sveža je mehka in tresoča, suha trda, zmočena pa ponovno oživi. Nekatei ji pravijo tudi Judeževo uho.

Raste na deblih in vejah Črnega bezga (Sambucus nigra), v šopih ali pa so klobučki nanizani drug nad drugim po deblu, vse leto, razmeroma pogosto. Čas rasti: celo leto.
Je užitna in zdravilna goba, cenjena na Kitajskem in Japonskem, užitna tudi surova. Je setavni del mnigih kitajskih juh, hitro opraženih jedi. V medicini jo uporabljajo za ustavitev čezmernih krvavitev, zdravljenje hemoroidov, kot želodčni tonik, zdravilo proti virusom in proti strjevanju krvi, boljšo prebavo, znižuje vsebnost previsokih lipidov kot sta hoelsterol in trigliceridi v krvi. Pomaga proti draževnju v žrelu in celjenju ran.
OPOZORILO: Ženske, ki bi rade zanosile, nosečnice in doječe matere naj se je izogibajo, ker zmanjšuje plodnost.
Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Lee, H.W. : Zdravilna moč gob, 1999

BUKOV OSTRIGAR

Pleurotus ostreatus - Bukov ostrigar

Bukov ostrigar je lesna goba, ki pri nas raste dokaj pogosto tudi pri nas. Je zelo priljubljena goba za gojenje, zato ga je možno kupiti v trgovinah ali na tržnici. Ima sladek, blag okus in ga v tradicionalni vzhodnajški medicini uporabljajo za krepitev ven, sprostitev kit ter odpravo zraka in hladnih stanj iz telesa.

Ostrigar je bogat z beljakovinami in vsebuje veliko aminokislin (vendar ne triptofana), različne vitamine B (vendar ne B12), nenasičene maščobne kisline (zlasti oleinsko) ter nekatere minerale in vlaknine. Pomembna prednost te gobe je, da zaradi velike vsebnosti železa koristi nastajanju krvi.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Lee,H.W.: Zdravilna moč gob, 1999

REIŠI ALI SVETLIKAVA POLOŠČENKA



Ganoderma lucidum - Svetlikava pološčenka (Reiši)

Reiši je drevesna goba in raste tudi pri nas. Doma je na Kitajskem in Japonskem. Njenim zdravilnim sestavinam so pripisovali moč, da zagotavljajo dolgo življenje. Rečejo ji celo goba nesmrtnosti. V Kitajski medicini jo uporabljajo za bolezni in stanja, povezana z "motenim šen", npr. za nespečnost, razbijanje srca, stres in duševno preobremenjenost. Poleg tega naj bi reiši prehranjeval kri, dodajal življenjsko energijo in ga pogosto uporabljajo za zdravljenje astme in kronične šibkosti. Reiši je zelo bogata s hranili. Med ključnimi snovmi so ogljikovi hidrati (sladkorji in polisaharidi) in beljakovine z vsemi esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami in amini. Glavna maščobna kislina v njej je nenasičena oleinska kislina. Vsebuje obilo vitaminov B2, B3, B5, C in D ter mineralov, zlasti kalcija, fosforja in železa.

Reiši spodbuja naravno imunsko delovanje, poveča odpornost telesa ob stresu, izboljšuje splošno počutje, znižuje holesterol in pomaga odpravljati težave z jetri. Raziskave kažejo, da različne spojine v reiši: znižujejo krvni tlak, delujejo protitumorsko, zavirajo zlepljanje trombocitov (in tako upočasnijo strjevanje krvi), učinkujejo protialergijsko, lajšajo bolečine (delujejo analgetično), preprečujejo bronhitis, vplivajo kardiotonično (krepijo delovanje srca), delujejo protivnetno, protibakterijsko in protivirusno, ovirajo virus aidsa, pospešujejo razrast kostnega mozga, krepijo imunsko delovanje, povečajo raven interlevkina 1 in 2, povečujejo število belih krvnih celic in količino hemoglobina, spodbujajo dejavnost naravnih celic ubijalk, delujejo rahlo protiulkusno, varujejo jetra in detoksificirajo, učinkujejo kot sredstvo proti kašlju in za izkašljavanje, izboljšujejo delovanje nadledvičnih žlez, varujejo pred ionizirajočim sevanjem, če so uporabljene pred in po izpostavljenosti, delujejo zaviralno na osrednje živčevje, na živce pa antiholigerično (zmanjšujejo kofeinske učinke in sproščajo mišice), delujejo kot antioksidanti. Reiši so dolgo uporabljali kot antihistmatik (zdravilo proti alergijam). Za razliko od zdravil pa reiši nima stranskih učinkov. Deluje tako, da obvlada spoščanje različnih posredniških spojin v telesu. Kaže, da vsebuje tudi snov "lanostan", ki preprečuje sproščanje histamina. Hkrati reiši spodbuja delovanje nadledvičnih žlez, imunski odziv ali oboje ter tako pomaga obvladovati razsežnost telesne reakcije na alergen. Zelo zanimivo je tudi delovanje reišija na srce in ožilje, saj gobji pripravki znižajo serumski holesterol in trigliceride. Ker je reiši normalizirajoč adaptogen, ima tudi dvojno selektiven učinek na krvni tlak: ne le, da znižuje krvni tlak, ampak lahko tudi zviša prenizkega.

Zaradi trdne, lesnate zgradbe gobe reiši najpogosteje pripravljajo v čaju ali tinkturi. Priljubljen je naslednji čaj:
- 1 čajna žlička sesekljanega reišija - 5 - 10 tankih rezin sveže ingverjeve korenine - 1 skodelica vode
Vse sestavine damo v posodo in pustimo na ognju do vretja. Nato pustimo, da čaj počasi vre še približno 10 minut. Vsebino precedimo in popijemo še topel čaj - dovolj je enkrat dnevno.

Danes dobite v tudi lekarni preparate iz gobe reiši. Ganodermo lucidum vsebuje prehransko dopolnilo Vital B, namenjeno krvni skupini B.




Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor


Lee, H.W. : Zdravilna moč gob

MAITAKE - VELIKA ZRAŠČENKA ALI PLEŠOČA GOBA

Grifola frondosa - Velika zraščenka (Maitake)

Izvira na Japonskem, je drevesna goba in raste tudi pri nas. Ime maitake pomeni "plešoča goba". Pravijo, da je goba dobila ime po tem, da so ljudje plesali od veselja, ko so našli to gobo. V vzhodnjaški medicini jo uporabljajo proti boleznim vranice in želodca, za živčno in duševno pomirjenje in zdravljenje hemoroidov. Poročajo tudi, da ima protirakave lastnosti. Koristila naj bi proti sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, bakterijskim in glivičnim okužbam, tudi aidsu. Maitake je prijetnega okusa, vsebuje veliko vode, malo nenasičenih maščobnih kislin in je izvrsten vir beljakovin, organskih kislin (veliko ima jabolčne kisline) in ogljikovih hidratov v obliki polisaharidov. V njej so tudi fosfolipidi, vitamini B1, B2, C in D, niacin in nekateri minerali, npr. kalcij, železo, magnezij, fosfor, natrij in cink.

Kemično vsebuje maitake močne aktivne polisaharide, ki spodbujajo imunski sistem. Novejše raziskave so pokazale, da ima maitake, pomembne terapevtske učinke, med drugim deluje imunostimulacijsko in zavira rast tumorjev.

Posredne imunski učinki maitake:
aktivira celično imunost,
prepreči kancerogenezo v normalnih celicah,
zavre tumorsko rast,
prepreči zasevanje (metastaziranje) tumorjev,
sodeluje s kemoterapijo in tako ublaži stranske učinke.

Maitake rakastih celic ne uničuje neposredno, temveč z aktiviranjem imunskega sistema, kar spodbudi lastne obrambne zmožnosti organizma. Raziskave zdravilnih učinkov maitake so zraven protitumorskega delovanja pokazale še antihiperzitivni učinek (znižanje krvnega tlaka), pomoč pri zdravljenju aidsa (maitake preprečuje uničenje celic T pomagalk, do katere privede virus HIV), pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni (maitake znižuje glukozo v krvi, ugodno vpliva na raven inzulina in trigliceridov) in pomoč pri hujšanju (maitake vsebuje malo kalorij, veliko pa vitaminov, mineralov in beljakovin.

Priporočljivo je zmerno uživanje mladih gob. Stare gobe so preveč olesenele in niso primerne za uživanje.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Lee, W.H:: Zdravilna moč gob, 1999

22. januar 2011

ŠIITAKE- Lentinula edodes ali Užitni nazobčanec


Goba je doma v Aziji, na Japonskem pa je med najbolj priljubljenimi užitnimi gobami. Šiitake je drevesna goba, ki (sicer redkeje) raste tudi pri nas. Prav tako jo je možno umetno gojiti - na drevesih ali primernem substratu. Zato jo lahko kupimo gojeno v trgovinah.

Šiitake so zelo cenjena goba. Na Japonskem in Kitajskem jo že tisočletja uporabljajo v tradicionalni medicini. Znižujejo holesterol, spodbujajo izločanje seča in olajšajo bolečine pri dražečem želodcu. Makrobiotika trdi, da šitake pomagajo odstraniti živalske maščobe iz telesa. Šiitake vsebujejo: B1. B2. B12, niacin, panatotensko kislino in vitamin D. So bogate z različnimi minerali, posebno s kalcijem. V klobuku ga je več kot v kocenu. Letinan, glavna aktivna sestavina gobe, spodbuja imunski sistem, učinkuje protivirusno, znižuje sladkor v krvi, varovalno deluje na jetra, spodbuja odpornost proti bakterijskim okužbam, vpliva dobro na srce in ožilje, deluje protitumorno, znižuje krvni tlak. Danes šiitake v mnogih državah ( Japonska, Kitajaska, Nemčija, Rusija, ZDA) zdravilci uporabljajo za zdravljenje aidsa, in raka.

Šiitake zagotavlja več beljakovin kot koruza, krompir in različne druge vrste rastlinske hrane ter je dober vir ogljikovih hidratov in pomembnih maščobnih kislin, zlasti linolenske kisline.

RECEPTI: Vsak teden si privoščite nekaj prgišč hitro popečenih šiitak. Pripravimo jih lahko z dušeno zelenjavo ali v juhah.
Vir: Lee, William.H. : Zdravilna moč gob, 1999
( slika, Lisička-gobarsko društvo Maribor)

21. januar 2011

TOTROVO OLJE

Totrovo ali ričkovo olje (tudi olje navadnega rička) je prehrambeno in zdravilno rastlinsko olje, pridelano iz navadnega rička (Camelina sativa), ki spada v družino križnic (Brassicaceae). V semenih navadnega rička oziroma totra se nahaja 30-45 % olja visoke hranilne in zdravilne vrednosti, sicer pa semena vsebujejo tudi do 30 % beljakovin. Za iztisk enega litra olja je potrebnih od 4 do 7 kg ričkovega semena. Olje je svetlo rjave barve, okrog 40% vseh maščobnih kislin v njem pa je polinenasičenih omega 6 kislin. Vsebuje tudi visok odstotek vitamina E, ki deluje kot antioksidant.
V Sloveniji toter uspeva predvsem na Koroškem, kjer je tudi največ pridelovalcev tega olja.

Zdravilnost
Ričkovo olje ima poleg prehrambenih lastnosti je tudi zdravilno moč. Učinkuje na želodčne bolezni, zmanjševanje holesterola, lajša bolezni srca in ožilja, artritis, predmenstrualnih in klimakterijskih težavah ter različnih alergijah in kožnih boleznih.
  • TOROVO OLJE pomaga pri:
  • nizki telesni odpornosti in slabi imunski odzivnosti
  • želodčnih težavah (čir na želodcu, prebavne motnje)
  • predmenstrualnih in klimakterijskih težavah
  • raznih alergijah in težavah s kožo (ekcemi, luskavica)
  • boleznih srca in ožilja (predvsem pri sladkornih bolnikih)
  • revmatološkem artritisu
  • multipleks sklerozi
  • zniževanju holesterola
  • regeneraciji celic, celjenju ran
  • primeren za diabetike
Vir: Wikipedija

20. januar 2011

DOMA NAREJENI OKRASKI IZ TESTA

Tanko razvaljamo testo in z modelčki izrežemo zvezde, luno, smrekico , srčke itd. Ostanke testa porabimo za juho. Testo obravamo s kurkumo, žafranom, dvema žlicama paradižnikove mezge, pretlačeno špinačo itd. Okraski so lahko lepo darilo.

Uporabite lahko tudi recept :
2 kozarčka moke
1 kozarček soli
1 kozarček vode
kaplja olja
Priprava:
Oblikujte testo. V maso dodate namesto naravnih barvil tudi malo tempera barve ali pa jih pobarvajte po pečenju prav tako s temperami. Specite na nizki temperaturi (na 50 stopinj),
Ko se ohladijo, Vam lahko pri delu pomagajo otroci.

KJE NAJTI NARAVNA SREDSTVA ZA ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE DOMA

LEKARNA: boraks, citronska kislina, glicerin, milni špirit, plavljene kreda, ricinusovo olje, salmiak, smukec, špirit.
TEHNIČNE TRGOVINE: laneno olje, petrolej, smukec, špirit, terpentin.
SUPERMARKET: citronska kislina, kis, mazavo milo, malo za odstranjevanje madežev, "Marsejsko milo", nevtralna čistila, pecilni prašek, petrolej, soda bikarbona, sol, špirit.

KORISTNI NASVETI ZA ROŽE IN VRT

Venčke iz smrekovih vejic ohranimo dlje sveže, če odrezane dele smrekovih vej pred uporabo namočimo v tekoč vosek. Pomaga tudi, če venček popršimo z lakom za lase. Bezgovo cvetje ostane sveže dalj časa, če jih vsak dan popršimo z vodo. Učinkovito je tudi to, da stebla na koncu zdrobimo ali sceframo tako, da jih potolčemo s kladivom.

Cvetje z vrta pozimi dobimo tako, da narežemo veje forzicije ali češnje in postavimo v vazo. Vzcvetijo v dveh tednih. Cvetenje pospešite, če jih postavite v vazo v skoraj vrelo vodo.

Rezano cvetje se bo ohranilo dalj časa, če ga naberemo zjutraj. Vsak večer šopek čez noč postavimo v hladen prostor. Če zataknemo stebla v surov krompir, in šele potem postavimo v vazo. Šopek naj ne stoji v bližini sadja, še posebej jabolk. V vazo lahko vržemo bakren kovanec in rože se bodo obdržale nekaj dni dlje. Namesto navadne vode uporabimo mineralno vodo. Star recept je, da dodamo vodi, v katero postavimo rože, aspirin. Pomaga tudi malo glicerina, pecilnega praška ali lesnega olja. Slednje preprečuje neprijeten vonj, ko stebla začnejo gniti.

Za gnojilo rožam lahko uporabimo vodo, v kateri smo kuhali jajca. Učinkovito je tudi postano pivo, ki ga zmešamo z vodo ali ohlajena voda od kuhanja krompirja. Hvalijo tudi ostanke kave ali čaja, ki jih zmešamo z ostanki zdrobljenih jajčnih lupin. Kavna usedlina prija najbolj bršljankam. Rastline imajo rade enkrat tedensko tudi mešanico 2 žlic jabolčnega kisa zmešanega z litrom in pol vode.

Škodljivce kot so bolhači odženemo, če v zemljo zapičimo glavice vžigalic. Uši in mušice ne marajo v zemljo zapičenih strokov česna. Škodljivce na sobnih rastlinah odženemo z vodo za zalivanje, ki smo ji dodali 5-10 cigaretnih ogorkov, namočenih čez noč v litru in pol vode. Pred uporabo precedimo.

Glivična obolenja na sobnih rastlinah pomaga izvleček iz čebulnih lupin. V liter vode namočimo 50 g čebulnih lupin za en teden. Precedimo in s tem poškropimo rože.

Listne uši preženemo z ohlajenim metinim ali pelinovim čajem, prevretkom bršljanovih listov ali 24 ur namočenimi koprivami v vodi. Pri lončnicah preženemo uši tako, da položimo v lonček košček zelene. Ponavljamo 1 krat mesečno. Uši se rešimo, če poškropimo rastlino z milnico, a pri tem pazimo, da ta ne pride v zemljo. Rastlino lahko zaščitimo s papirnatim krožnikom, ki ga zarežemo v sredini. Janeževa in koriandrova semena v lončnici odženejo uši. Enako velja za mešanico bele moke in popra, s katero potresemo rastlino. Je pa res, da rastlina potem ni preveč privlačna. Priporočam samo na vrtu pri zelenjavi, če je ušiv nizek fižol npr.

Mravlje odpravimo s pecilnim praškom, ki ga potresemo po zemlji. Proti mravljam je učinkovita naribana limonina lupina, ki trajno odžene mravlje na mestih, kjer jo posipamo. Pomaga tudi črn mlet poper.

Nove glinene lonce namočimo za dva dni v vodi, da se izločijo kisline, ki so nastale med žganjem. Šele nato vanje sadimo rastline. Lonce iz terakote pred sajenjem obložimo s folijo, v katero na dnu izrežemo luknje za drenažo. Pri glinenih loncih vedno preverite, če so odporni na mraz in lahko prezimujejo zunaj. Pri presajanju ne uporabite veliko večjega lonca od prejšnjega, saj se drugače preveč razrastejo korenine, rast listov in cvetov pa zastane. Lonce od preteklega leta uporabimo za nove rastline, če jih prej temeljito očistimo, da se rešimo apnenčastih oblog in morebitnih bolezenskih klic. Pomagamo si lahko tako, da lonce 2 dni namakamo v deževnici ali pa v solni raztopini z 250 g soli na 10 litrov vode.

19. januar 2011

AVTOMOBILSKI NASVETI ZA ZIMO

Stekla se vam ne bodo rosila, če boste pod predpražnike položili star časopisni papir, ki bo vpil vlago. Papir menjajte.

Če obtičite v snegu, Vam lahko pomaga vrečka peska za mačke ( mačji posip) ali navaden pesek, ki ga potresete pod kolesa. Če tega ni pri roki, poskusite speljati na avtomobilskem predpražniku ali odeji, ki jo položite pod kolesa.

Ključavnica ne bo zamrznila, če jo zvečer prelepite s selotejpom. Že zamrznjeno ključavnico lahko odtajamo tako, da ključ segrejemo z vžigalnikom. Da nam ne zamrznejo vrata, tesnila namažemo s smukcem ali vazelinom.

SAM SVOJ MOJSTER PRI MANJŠIH POPRAVILIH

Lesnega črva preženemo s špiritom ali salmiakom, ki ga namažemo na okuženo površino lesa. Ličinke lesnega črva so občutljive na vročino, višjo od 55 stopinj Celzija. Pohištvo lahko postavimo v savno, prepihamo s parnim čistilcem ali poleti postavimo na sonce po črno folijo. Manjše kose lahko postavite tudi v pečico.

Škripajoče lesene deske namažemo z mazavim milom in bodo utihnile. Manjše praske in vdrtine v ladijskem podu ali parketu izravnamo, če jih navlažimo. Uporabimo mokro krpo, ki jo pritisnemo na vdrto mesto z vročim likalnikom.

V kaminu ali peči lahko dobro podkurimo s posušenimi pomarančnimi ali limoninimi lupinami. Zaradi eteričnih olj v lupini prijetno dišijo in gorijo dlje kot papir.

Vsako plesen lahko odstranimo tako, da jo zdrgnemo s kisom ali alkoholom.

Če se predal zatika, zdrgnimo vodila in robove s svečo ali koščkom mila.

Vakumske kljukice se bodo bolj prijele, le ploskev prej premažemo z beljakom ali posprejamo z lakom za lase, ki se naj prej posuši.

Brušenje s smirkovim papirjem nam bo šlo bolje od rok, če ga ovijemo okoli kosa lesa.

Lepilo za les, steklo in porcelan dobimo, če v želatino raztopimo nekaj kapljic kisa. Papir lahko lepimo tudi z lepilom za tapete. Ostanek prelijemo v kozarce na navoj. Steklo lažje režemo, če obrišemo površino s krpo namočeno v terpentin. V steklo lahko vrtamo z vrtalnikom s svedrom za jeklo, le ga pokapamo prej s terpentinovim oljem.

Ostanek smole na rokah odstranimo z maslom ali margarino.

Če so nam zarjavele klešče, jih namakamo v vreli vodi z malo olja. Zarjavel ključ namakajte en dan v terepentinu, potem obrišite. Nož lahko nabrusimo tudi ob spodnji del porcelanastega krožnika.

Škarje, ki se zatikajo popršite s sprejem za pečico. Pustite delovati, obrišite s krpo. Če so tope, z njimi prerežite v brusni papir ali alu folijo.

Vijaki v lesu dobro držijo, če jih premažemo s prozornim lakom za nohte. Enako velja za male vijake pri okvirjih očal. Razrahljane vijake vzamemo ven, zadelamo luknjo z vžigalico, odlomimo predolg ostanek vžigalice in vijak privijemo nazaj. Druga možnost je,da ga oblepimo s selotejpom, ovijemo z navlaženim časopisnim papirjem ali ovijemo s sukancem.
Luknje od zidnih vložkov zadelamo z belo zobno pasto in višek pobrusimo. Luknje postanejo skoraj nevidne.

Vijake lažje zabijemo, če jih prej pomočimo v tekoč vosek. Če želimo zabiti žebelj v omet, na tisto mesto nalepite kos prozornega lepilnega traku, da se omet ne bo drobil.

Čopiči ostanejo mehki, če jih spremo po uporabi s šamponom.

Tapete odstranimo tako, da jih najprej namočimo v mešanico 1:1 kisa in vode. Tapete rešetkasto narežemo, da se vlaga lažje vpije. Pustimo delovati nekaj minut, da odstopijo. Če ne, jih še enkrat navlažimo z vodo, v katero smo dodali malo detergenta.

Mavec in mavčni omet se bo strdil počasneje, če ga zamešamo s kisom namesto z vodo.
Preden začnemo barvati okenske okvirje namažimo stekla z milom, da bomo z njih lažje očistili barvo.

Pločevinke z ostanki barve zaprite in postavite na glavo, da se barva ne bo zasušila. Pleskarski valj lahko med pleskanjem shranjujemo v plastični vrečki ali alu foliji, da nam ga ni potrebno vsakokrat prati. To velja le nekaj dni med pleskanjem in ne za daljše shranjevanje. Po pleskanju postavimo v prostor posodo z raztopino soli, da se vonj po barvi hitreje odpravi.


MLADOSTNE ROKE IN NOGE

Hrapave in zgubane roke polepša obloga iz ovsenih kosmičev, ki jih prelijemo z vrelo vodo. Ko se ohladijo, vanje namočimo roke. Hrapavim rokam pomaga tudi mešanica pinjenca in olivnega olja, kamor namočimo roke. Popivnamo s papirnato brisačo. Koža na rokah postane spet mehka, če jo natremo z mešanico sladkorja in jedilnega olja.

Z masažo z morsko soljo dobimo gladko kožo na nogah. Z njo odluščimo odmrlo kožo in poživimo prekrvavitev.

KOZMETIKA ZA OČI

Proti gubicam okoli oči pomaga redna masaža s hladno stiskanim olivnim oljem. Trepalnice poudarimo tako, da postanejo močne in svetleče , če jih ščetkamo vsakodnevno z ricinusovim oljem. Če ste ponočevali, si podočnjake odpravite z mešanico skute in medu. Mešanico nanesemo na krpico, ki jo položimo na zaprte oči. Zabuhle veke odpravijo obkladki iz vrečk črnega čaja. Vrečke pomočimo v vrelo vodo, ohladimo in položimo na veke za 10 minut. Tanin v čaju krči tkivo.

ZDRAVI LASJE


Lasje bodo močni, če jih bomo negovali z jajčnim rumenjakom in 4 žlicami hladno stisnjenega olivnega olja zmešanega z 8 žlicami ruma. Lase krepi tudi masaže s pivom. Lase potem samo speremo s čisto vodo. Zmes si natremo zvečer in pustimo čez noč. Suhe in lomljive lase naredimo lepe in sijoče tako, da nanje nanesemo majonezo in pustimo delovati najmanj 30 minut, potem temeljito spremo s toplo vodo. Nazadnje umijemo še s šamponom. Za poškodovane lase najbolj pomaga hladno stiskano olivno olje. Pustimo ga delovati čez noč pod alu folijo in speremo zjutraj. Hranilna je tudi nega z jajčnim rumenjakom, ki da lasem les in voljnost. Nanesite ga na mokre lase, pustite nekaj minut in izperite z vodo.

Slika vir: Lepa.si

PROTI PEKOČI ZGAGI

Neprijetno zgago premaga ingverjev čaj. Poskusite prežvečiti 3 brinove jagode. Spijemo z vodo razredčeno mleko in žvečimo kos suhega belega kruha. Oboje nevtralizira želodčno kislino. Pomaga tudi, če ne jeste prepozno zvečer. Zadnji obrok naj bi bil več ur pred spanjem. Več ur mine pred zadnjim obrokom pred spanjem, manj je verjetno, da se nam bo želodčni sok dvigal v požiralnik. To nam lahko povzroči razjede na sluznici požiralnika in še druge nevšečnosti.

BLEŠČEČ NASMEH

Bleščeče bele zobe dobimo tako, da jih pobelimo s pecilnim praškom. Zobno ščetko pomakamo v pecilni prašek in zdrgnemo zobe, a ne premočno. Po obroku je najbolje za zobe, da najprej popijete kozarec vode, ki nevtralizira ph v ustih, še posebej po kislem obroku, ki lahko poškoduje sklenino. Ali veste, da rozine kljub sladkorju, ki ga vsebujejo, preprečujejo nastanek kariesa? Tudi zeleni čaj uspešno ščiti zobe pred kariesom, ker vsebuje poleg drugih zdravilnih snovi veliko fluora. Če si po jedi en moremo umiti zob, nam lahko pomaga žvečenje žvečilnega gumija. To vzpodbudi izločanje sline, slina nevtralizira kisline in zadah v ustih. Seveda uporabit žvečilni gumi brez sladkorja.

POMOČ PRI SONČNIH OPEKLINAH

Pri rahlih opeklinah pomaga žajbljev čaj. Pri hujših opeklinah pomagajo obkladki z jabolčnim kisom, jogurtom, skuto ali pinjencem. Za hlajenje bolečih mest so primerne tudi paradižnikove ali krompirjeve rezine,

KAKO SI POMAGAMO PRI BOLEČINAH IN KAŠLJU

Bolečine v sklepih olajšajo zeljni obkladki. Zeljni list zmehčamo z likalnikom ali valjarjem in ga položimo na obolelo mesto. Pokrijte ga s krpo ali zavežite s povojem. Pustite pri miru najmanj eno uro, preden odstranite.

Bolečine v ušesih popustijo, če po požirkih pijemo kozarec vode. Požiranje zmanjša tlak v ušesih. Pomagajo tudi vrečke s soljo. Sol v vrečki segrejmo v ponvi, mikrovalovki ali pečici. Položimo na uho in pustimo delovati.

Bolečine v želodcu oz. krči popustijo, če obroke začinite z obilo bazilike. Dobrodejno vpliva tudi metin čaj.

Želodčne bolečine zaradi stresa ublažijo topli obkladki termoforja, električne blazine ali počitek v postelji.

Glavobol odpravi ali olajša žvečenje klinčkov ali krožno masiranje s kocko ledu po sencih. Pomaga nekaj kapljic eteričnega olja mete na čelu ali sencah. Pazite, da ne pride v oči, uporaba ni primerna za majhne otroke do 5 let. Pomagajo še obkladki s kuto za najmanj pol ure, v kis namočeni obkladki.

Kašelj, ki nas neprestano draži omilimo z evkaliptusovim oljem ali oljem iz smrekovih vršičkov, ki ga nakapamo v vodo in izparimo v dišeči svetilki. Pomaga sirup iz 4 jedilnih žlic medu in 2 jedilnih žlic jabolčnega kisa. Vsako uro vzamemo po 1 čajno žličko mešanice. Zmešamo lahko 1: 1 limonin sok in olivno olje, ki je hladno stiskano. V velik kozarec piva zavrite in vanj zamešajte, ko se ohladi, 3 žlice medu. Preverite vlažnost zraka v prostorih. Pozimi namestite vlažilce na radiatorje ali mokro krpo.

KAKO POPRAVIMO NAPAKE PRI KUHANJU

V preslano juho damo olupljen surov krompir ali nekaj narezanih rezin. Po kuhanju krompir odstranimo. V kremne juhe krompir kar nastrgamo. Kruh popije sol v juhi ali omaki. Rezina zadostuje. Jedi dodamo 1-2 jedilni žlici riža v začimbni kroglici in čajnem jajčku. Po 15 minutah odstranimo. Preslan sir namočimo za nekaj ur v mleko. Jogurt ublaži preveč pekočo hrano. Če smo testenine razkuhali, jih splaknite s hladno vodo in popecite na maslu v ponvi.

MALE TAJNE VELIKIH MOJSTROV PRI KUHI IN PEKI

Biskvit bo bolj rahel, če med stepanjem jajc dodate masi jedilno žlico jabolčnega kisa. Biskvit za torto se bo bolj enakomerno dvignil, le namastimo samo dno. Umešano testo bo bolj rahlo, če namesto tretjine moke uporabimo jedilni škrob. Tudi mineralna voda namesto mleka v testo napravi pecivo rahlejše. Enako velja za palačinke. Torte lažje režemo, če vsakokrat namočimo nož v ledeno mrzlo vodo. Pusta skuta z manj kalorijami bo čudovito kremna, če jo zmešamo z mineralno vodo namesto z mlekom. K siru, ki ga shranimo po zvon, položimo kocko sladkorja in tako preprečimo plesnenje. Trde in poltrde sire lahko v kosih zamrznemo. Enako velja za nariban sir. Posušene gobe dajo odličen okus mnogim jedem. Preden jih dodamo, jih namočimo v vodo ali v vroče rdeče vino, da dobijo še močnejši okus. Manjšo količino posušenih rob zmeljemo v mlinčku in za aromo dodajamo jedem. Lahko jih tudi zdrobimo v možnarju. Seme paprike lahko posušimo in dodajamo kot začimbo juham in omakam. Krompirjevim ponvičnikom oddamo ovsene kosmiče ali sezam, da dobijo še boljšo aromo. Pire krompir dobi pikanten okus, če mu dodamo zeliščno maslo ali malo naribanega sire. Pireju lahko primešamo smetanovo špinači in ga tako obarvamo zeleno, oranžno s kuhanim korenjem, zeleno, okusna kombinacija je s peteršiljevo korenino ali pastinakom, ki ga kuhamo s krompirjem in skupaj pretlačimo. Kokosovi ostružki dajo dušeni zelenjavi ali rižu eksotičen okus. Še posebej močan okus dobijo, če jih prej popražimo v ponvi brez maščobe: Uporabimo lahko tudi kokosove kosmiče. Praženje okrepi tudi okus lešnikov, arašidov, pinjol, mandljev, sončničnih, bučnih, sezamovih semen.

NASVETI ZA OBUTEV


Lakasto usnje lahko negujemo z mešanico olivnega olja in smetane. Usnjeni podplati ne bodo prepuščali vode, če jih namažemo z lanenim oljem čez noč. Zgornjo plast čevlja naredimo neprepustno za vodo, če ga namažemo z ricinusovim olje. Usnjeni podplati ne bodo drseli, če po jih nekajkrat potegnemo s smirkovim papirjem. Novi čevlji ne bodo pustili barve na nogavicah, če jih posprejamo z lakom za lase. Nove čevlje lažje razhodimo, če jih pomočimo z vodko. Vonj po alkoholu se hitro razdiši. Obujemo še vlažne. Teniskam vrnemo belino, če jih očistimo z mešanico mleka in bele krede. Neprijeten vonj v teniskah preprečimo tako, da vanje natrosimo malo sode bikarbone. Gumijaste škornje občasno umijte z milnico, ko se posušijo pa namažite z mešanico jedilne žlice glicerina in pol litra vode. Da se novi čevlji prehitro ne zgubajo, jih pred prvim nošenjem namažimo z ricinusovim oljem.
Pozimi madeže soli in snega odstranimo, preden namažemo obutev s kremo, ker se drugače brozga zažre v usnje. Robove umijemo s krpo namočeno v vodo, potem pustimo, da se čevlji posuše, preden uporabimo še kremo.
Trdovratne madeže z usnjenih čevljev zdrgnemo s krpo namočeno v kis ali pa s polovico limone ali pa čebule. Tudi mleko odstrani robove snežne brozge. Črne črte na svetli obutvi izginejo, če jih namažemo z nitroglicerinom. Z radirko lahko odstranimo rahle črte na svetli obutvi. Na semišu lahko uporabimo fin smirkov papir, da očistimo madeže.

17. januar 2011

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

PRANJE IN ČIŠČENJE OBLAČIL IN TEKSTILA V HIŠI

Če se Vam je umazal ovratnik plašča, na ovratnik samo potresite malo pecilnega praška in pustite delovati eno uro. Nato temeljito skrtačite. Prihranili ste si obisk čistilnice. Kar pogosto je pri ženskah problem zaradi uporabe kozmetike, sledove ličil na ovratnikih odstranimo s čistilom za steklo in papirnato brisačo. Madež lahko poskusimo zdrgniti s koščkom kruha.

Umazane ovratnike srajc pred pranjem namažemo z malo šampona.

Bombažnim tkaninam vrnemo barvo, če jih nekaj ur namakamo v posnetem mleku, potem temeljito izperemo.

Črna oblačila poživite, če jih namočimo v črn čaj.

Najbolj naravni za pranje perila so indijski oreščki, kjer v tekstilni vrečki v bobnu s perilom peremo 5-6 oreškov. Primerni so za vse vrste perila in vse temperature pranja. Lupine oreškov vsebujejo saponine, ki so ekološko razgradljivi. Pomagajo tudi vsem, ki so alergični na druga pralna sredstva. Oreške kupite v ekoloških trgovinah, v Sanolaborju itd.

Modernejši pristop je pranje s pralnimi kroglicami, v katerih so koščki keramike, ki se trejo med seboj in sproščajo ione. Krogla za pranje perila ima v samem jedru več keramičnih kroglic, ki med pranjem ob stiku z vodo povzročajo trenje in tako vodi povečajo pH vrednost. Navadni detergenti za pranje perila tudi povečajo pH vrednost vode, le da detergenti za ta proces potrebujejo kemikalije, pralna kroglica pa to naredi na naraven način. Na ta način pralna krogla z lahkoto odstrani tudi najtrdovratnejše madeže kot so mast, organske in neorganske madeže. Ker se s pomočjo pralne kroglice izognemo nevarnim kemikalijam, tako oblačila po pranju ne dražijo kože, in ne povzročajo alergij.

S kroglico za pranje perila, lahko peremo tudi 1000 krat, kar pomeni, da nas eno pranje s kroglico stane manj kot 0,03 €.

Prednosti kroglice za pranje perila: 100% okolju prijazna, brez škodljivih kemikalij, brez fosfatov, ne pušča sledi na oblačilih, brez barvil in parfumov, preprečuje alergijske reakcije, deluje protibakterijsko, je nežna do vseh vrst tkanin, barve ne bodo zbledele, zadostuje tudi do 1000 pranj, nadomesti tudi mehčalec. Ne nazadnje prihrani čas in denar. Kupite jo lahko preko interneta. Preizkušeno kot odlično učinkovito.

Če puhovko operete v pralnem stroju, bo ostala puhasta, če jo posušite v sušilem stroju. Učinek ob še večji, le dodate zraven še nekaj teniških žogic.

Svilene bluze ohranijo sijaj, če dodamo zadnjemu pranju žlico sladkorja ali kisa. Mehkobo in barve jim vrne sol, ki jo dodamo vodi.

Zavesam pri pranju ni potrebno sneti obročkov, če jih spravimo v rokavico za umivanje in dobro zavežemo.

MADEŽI:
Madeže katrana odstranimo z navadnim ali arašidovim maslom.
Madeže jajca potresemo s soljo in počakamo, da se posuši, potem mencamo.
Flomaster na tekstilu obrišemo z mešanico kisa in špirita 1:1 ali s toplim limoninim sokom. Izperemo z vodo.
Madeže kemičnega svinčnika napršimo s sprejem za lase. Ko se blago posuši, madež zdrgnemo in skrtačimo z mešanico kisa in vode. Pomaga mešanica kisa in alkohola ali vodka, ki jo nakapate na madež, pustite, da se vpije in potem samo popivnajte. Kemični svinčnik z usnje odstranimo z navadnim ali krep lepilnim trakom, ki ga večkrat pritisnemo na madež.
madež kreme za čevlje odstranimo tako, da nanj nanesemo malo jedilnega olja, nato izperemo s sredstvom za občutljive tkanine. Obstoje barve lahko očistite s terpentinom.
Madeži krvi odstranimo s hladno slano vodo. Madež lahko navlažimo z visoko odstotnim alkoholom. Posušene madeže krvi na oblačilih namočimo v hladno slano vodo. Operemo v milnici in izperemo s čisto vodo.
Madeži ličila glej ovratnik plašča. Šminko odstranjujemo z mlačno vodo in šamponom.
Mastne madeže potresite s pecilnim praškom. Po nekaj urah skrtačimo. Uporabno tudi na pogrnjenih prtih na mizi. Učinovitejša je mešanica pecilnega praška in vode. Na madež nanesemo mešanico s staro zobno ščetko in pustimo, da se posuši. Nato previdno postrgajte. Sveži mastni madeži izginejo, če jih potresimo s krompirjevim škrobom, da vpije maščobo, potem pa skrtačimo. Mastne madeže na pleteninah odstranimo z mineralno vodo, ki mora imeti mehurčke. Trdovratne madeže lahko napadete tudi z zobno pasto.
Plesen namočimo v pijenec. Če imamo belo tkanino namakamo v vroči vodi, barvno pa v mlačni. Operemo kot ponavadi.
Potne madeže, ki se obarvajo rumeno na belih majicah namočimo čez noč v raztopino vode in 12 g citronske kisline na liter vode. Potem operemo v stroju. Na občutljivem belem perilu odstranimo madeže z raztopino boraksa ( lekarna) in nerazredčenega kisa. Odstrani tudi neprijetne vonjave. Občutljive barvne tkanine obrišemo z razredčenim kisom. Za potne madeže na svili skuhajte nekaj krompirjev v nesoljeni vodi, ohladite, v mlačno vodo dodajte malo jedilnega alkohola ter s tem operite svilo.
Madeži rje na blagu izginejo, če jih namažemo z mešanico limoninega soka in soli. Posušite na soncu, da pobeli. Najprej preizkusite na skritem mestu. Madeže lahko tudi namakate v soku, kjer ste kuhali stebla rabarbare.
Madeže rdečega vina potresite s soljo, pustite delovati, potem zdrgnite z limoninim sokom in izperite. Stare madeže navlažite, na debelo potresite s soljo, pustite stati in izperite z mineralno vodo z mehurčki.
Madeže sadnega soka namažite s soljo in vodo. Pustite delovati 15 minut, operite kot ponavadi.
Madeže trave odstranite z razredčenim limoninim sokom. Operite kot ponavadi. Pomaga tudi viskoodstotni alkohol. Madeže trave na svetlih kavbojkah namažete z zobno pasto, pustite stati, da se posuši, operite kot navadno.
Madeži žvečilnega gumija odstranimo tako, da oblačilo za dve uri položimo v zamrzovalni predal skrinje ali hladilnika, potem žvečilni gumi preprosto odlepimo. Če je madež na preprogi ali pohištvu položimo na madež vrečko suhega ledu ( lekarna) ali ledene kocke v plastični vrečki za 10 minut. Potem previdno odstranimo z nožem.

16. januar 2011

NARAVNA ZAŠČITA PRED MOLJI

Namesto strupenih kroglic nafalina, ki mu Rudolf Breuss pripisuje povzročitev številnih težkih bolezni, uporabimo proti moljasti nadlogi naravna sredstva. V omari jih odžene že šopek šetraja, žajblja ali sivke, lovorovi listi položeni med perilo, plodovi divjega kostanja, vrečka s posušenimi limoninimi lupinami, sveži orehovi listi ali cedrini ostružki v lanenih vrečkah. Krzno ali volno, ki ju pospravimo čez poletje, posipajmo s črnim poprom. V omaro lahko postavimo tudi limono prepikano s klinčki, ki bo prostor odišavila in odgnala molje. Zadnje je potrebno večkrat preveriti, da nam limona v omari ne zgnije.

EKONOLOŠKI NASVETI ZA VSAK DAN

Namesto dragih specializiranih čistil lahko vedno uporabite sol, sodo bikarbono, limono itd.

Kovinske električne plošče štedilnika lahko očistimo s pomivalno gobico in mešanico 125 ml vrele vode in 2 jedilnih žlic sode bikarbone ali pecilnega praška. Pri trdovratnih primerih pustite zmes delovati do 2 uri. Rjo na plošči lahko odstranite z malo olja ali vazelina. Če s tem redno mažemo ploščo, se izognemo rji. Ploščo lahko tudi zdrgnemo z alu folijo.

Vonj po kuhanju lahko preženemo z dišečimi palčkami ali na vročo ploščo štedilnika položimo lovorov list ali košček cimetove palčke. Pomaga tudi nekaj kavnih zrn ali za noževo konico zmlete kave.

Dom prijetno odišavimo tako, da v pomarančno lupino cele pomaranče ali limone napikamo nageljnove žbice ali klinčke.

Če se nam hrana prismodi, si lahko pomagamo tako, da v loncu zavremo malo vode in kuhamo eno čebulo, dokler usedlina ne odstopi. V zasmojeno posodo lahko nalijemo hladno vodo z malo pralnega praška in zavremo. Potem z lahkoto očistimo. Prismojene ostanke tudi zlahka odstranimo, če namesto pralnega praška uporabimo čajno žličko sode bikarbone in zavremo. Namesto vsega tega lahko uporabimo veliko soli in malo vode in 10 minut prevremo.

Pleteno košaro očistimo tako, da jo skrtačimo s slano vodo. Videti bo kot nova.

Rjo na noževih rezilih odstranimo z vimom in navlaženim plutovinastim zamaškom. Zamašek lahko namočimo tudi v cigaretni pepel.

Če smo belo perilo po pomoti obarvali, nam lahko pomaga tableta za pomivanje posode v pomivalnem stroju, ki jo damo v boben skupaj s perilom in vse skupaj še enkrat operemo. Porumenelo belo perilo en dan pred pranjem namakajte v slani vodi in spet bo sijoče belo. Posivelo perilo pobelimo tako, da med glavnim pranjem dodamo zavitek pecilnega praška. Če dodamo v boben še vrečko z limoninimi lupinami (ekološko pridelana nepškropljene), pa bo belo perilo kar sijalo. Perilo, ki je okrašeno z bleščicami in podobnimi okraski med pranjem zaščitimo tako, da ga damo v prevleke za vzglavnike.

14. januar 2011

UPORABA ETERIČNIH OLJ

Eterična olja učinkujejo zelo močno, zato se pričakovani pozitivni rezultati lahko sprevržejo v svoje nasprotje, če se ne držijo predpisanih navodil glede odmerkov, časa uporabe in vrsto težav.

Med oblike zunanje uporabe eteričnih olj sodijo: vtiranja, obkladki in kopeli in inhalacije zaradi dražečega delovanja na kožo in njihovih razkužilnih lastnosti. Eterična olja so topljiva v maščobah in skozi kožo prodrejo v telo in so v v približno 4 urah že v krvi in limfi. Če jih vtiramo in dodajamo kopelim, ne delujejo le lokalno, ampak učinkujejo tudi na določene organe. Vtiranje je odlična možnost, da antibiotično moč olj izrabimo tudi notranje, ne da bi pri tem poškodovali sluznico. Za vtiranje potrebujemo 10-20 kapljic eteričnega olja zmešamo s polovico ali z eno žličko olivnega olja. Če si pripravimo večjo količino za vtiranje , velja razmerje v 100 ml olivnega olja, za rane in opekline pa šentjanževega olja damo približno 5 ml eteričnega olja. Za redčenje so primerni tudi hidrolati, ki nastanejo pri destilaciji eteričnih olj in vsebujejo poleg vode še sledi aromatičnih olj. ( rožna voda npr.)

Za kopeli si potrebni naravni posredniki, saj se eterična olja ne topijo v vodi. Uporabimo lahko žličko medu, kozarec kisle smetane, 1/2 litra mleka, rumenjak, žlica tekočega mila, 1-2 žlici mleka za kopanje. Največ 10 kapljic eteričnega olja zmešamo s posrednikom, zlijemo v pripravljeno vodo za kopanje in premešamo. Pri temperaturi od 36-38 stopinj C se kopamo največ 20 minut. Za sedežne ali nožne kopeli vzamemo 5-10 kapljic olja na 1/2 do 2 litra in pol vode. Če imamo vročino, visok krvni tlak ali težave z ožiljem, srcem ali krvnim obtokom, se kopelim raje odpovejmo.

Razprševanje: Največjo koncentracijo eteričnih olj v nekem prostoru dosežemo z navadnimi razpršilniki. Dišeče svetilke so primerne za širjenje vonja, dobro razpoloženje in prijetno ozračje. v nasprotju s pršilniki, nimajo neposrednega zdravilnega učinka. Nekaj kapljic eteričnega olja kanemo v razpršilnik na dišečo svetilko ali v posodo z vodo na radiatorju ali v vlažilnik zraka.

Notranjo uporabo prakticirajmo le po posvetovanju z zdravnikom ali strokovnjakom za aromoterapijo. 1-2 kapljici eteričnega olja in žličko medu zmešamo v v 1/2 skodelice zeliščnega čaja ali tople vode. Premešamo in pijemo največ 3 krat na dan. Esence lahko poližemo tudi z roke. Jemljemo jih lahko največ 2 tedna zapored. 1 g ustreza 50 kapljicam.

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.