Učinkovine: saponini, steroli, fenoli, flavonoidi
Zdravilnost: Rastlina ni primerna za samozdravljenje z notranjo uporabo zaradi strupenosti.
Navadni bršljan je olesenela zimzelena ovijalka. Skupna dolžina rastline lahko doseže tudi preko 50 m, uspeva pa tako v senčnih gozdovih kot tudi v slabši zemlji. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih. Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji služijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz razpok, kamor se vsidrajo. Mladi listi navadnega bršljana so v svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so srčaste, zgornji pa ovalne oblike. Cvetovi so beli ali svetlo zeleni in združeni v kobule. Bogati so z nektarjem in predstavljajo pomemben vir hrane žuželkam. Rastlina cveti septembra in oktobra, oplojeni cvetovi pa pozimi in spomladi postanejo majhne modre jagode, ki so ljudem strupene, pozimi pa pomembna hrana nekaterim pticam. Tudi mleček in listi (nekateri viri liste ne uvršajo med strupene?) navadnega bršljana so za človeka strupeni, z njim pa se prehranjujejo nekatere žuželke (paličnjaki).
Kljub strupenim lastnostim pa so navadni bršljan včasih uporabljali v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu. Tako so mleček rastline uporabljali za odstranjevanje bradavic, liste in jagode pa so včasih uporabljali za zdravljenje kožnih in nekaterih drugih boleznih.
Kljub strupenim lastnostim pa so navadni bršljan včasih uporabljali v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu. Tako so mleček rastline uporabljali za odstranjevanje bradavic, liste in jagode pa so včasih uporabljali za zdravljenje kožnih in nekaterih drugih boleznih.
Liste nabiramo pred cvetenjem in jih sušimo v senci na prepihu razprostrte v tankem sloju. Zelišče hranimo na temnem, suhem, in zračnem prostoru. Listi so grenkega in neprijetnega okusa. Plodov ne uporabljamo za zdravljenje.
V sodobni fitoterapiji se redko uporablja, pač pa se danes predvsem uporablja v ljudski medicini za zdravljenje kožnih bolezni, belega toka, revmatizma, protina, pospešuje izločanje žolča
svež bršljanov sok se uporablja za odstranjevanje bradavic. Uporablja se zrel les, ki mu olupimo skorjo ali pa liste iz katerih izdelujejo izvlečke za zunanjo uporabo.
OPOZORILO: PRI UPORABI ZELIŠČA MORAMO BITI SKRAJNO PREVIDNI, KAJTI ZNANE SO TUDI SMRTNE ZASTRUPITVE Z NJO. Bršljanovi listi lahko povzročijo kontaktni dermatitis.
Naravna zdravila, MK; 2007
Ni komentarjev:
Objavite komentar