Fosil

Fosil

17. oktober 2008

KOSTANJ, PRAVI (Castanea sativa Mill.)

Pravi ali domači kostanj je v preteklosti v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi, predstavljal pa je celo tisto vlogo v prehrani, kot jo ima sedaj krompir. Namesto receptov za različne jedi iz kostanja se je do danes ohranila le še prodaja pečenih kostanjev na ulicah mest v pozni jeseni in pozimi.

Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Snovali so kostanjeve gaje, ki so služili prehrani ljudi in živali ter pridobivanju kostanjevega medu. najstarejša drevesa pa so stara tudi do 1000 let (Etna). Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa obrodi vsake tri leta. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja, njegovi plodovi pa so zdravilni. Zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini. Obilno cvetje kostanja daje obilico medu poleti. Še večjo zdravilnost pripisujejo njegovemu sorodniku divjemu kostanju. Sveta Hildegarde je pri putiki, revmatizmu, artrozi, vzkipljivosti svetovala kostanjeve paren kopeli, savne. Pravi, da so možgani povezani z jetri in pravi kostanj pomaga pri motnjah koncentracije v glavi, Alzheimerjevi bolezni. Posušen kostanj lahko kuhamo skupaj s pirinimi zrni. Pri bolečinah pri srcu, vnetju srčne mišice, zmanjšanih telesnih sposobnostih in depresijah pa moramo jesti surov kostanj. Pri bolečinah v jetrih zdrobimo kostanj in ga damo v med. Ta pripravek dobimo tudi kot kostanjev med z 20% kostanjeve moke. Dva meseca jemljemo 2 krat dnevno po 2 jedilni žlici tega medu. To vodi k ozdravljenju kroničnih boleznih jeter, krvna slika se izboljša.

Recept za kostanjevo parno kopel sv. Hildegarde: 40-50 listov pravega kostanja, 20 ježic, 5 litrov vode.
Postopek: Ježice prepolovimo ali jih potolčemo s kladivom, potem pa skupaj z listjem kuhamo 5-10 minut. Nerazredčen zvarek uporabimo za polivko za savno. Pri tem ravnamo kot v finski savni, najprej se ogrejemo v suhi savni, šele nato kamenje večkrat polijemo s kostanjevo vodo. Po parni kopeli se stuširamo s toplo vodo, če imamo zdravo srce pa izmenično s toplo in hladno vodo. Preden se vrnemo v savno, moramo počivati od 30 do 60 minut. Pri hudi putiki si lahko privoščimo tako parno kopel 2-3 tedensko. Po prenehanju težav pa samo še 1 krat tedensko.

Izvleček za kopel, ki si ga pripravimo sami: 40-60 listov, 20-30 ježic damo v4-5 litrov vode, ki jo zavremo in počasi kuhamo 15 minut. Za vodno kopel potrebujemo 1 do 1.5 litra prevretka. Za polivanje kamnov v savni pa lahko uporabimo nerazredčen izvleček.

Kulinarika: Užitni kostanj je sladkastega okusa, saj je njegova glavna sestavina škrob. Vsebuje tudi vlaknine, bogat je s kalijem, fosforjem, poleg tega vsebuje še kalcij, magnezij, žveplo, klor, železo, baker in mangan. Zaradi vsebnosti natrija je primeren pri dietah, kjer se zahteva manj soli. Vsebuje vitamine B in A. V povprečju s porcijo zaužijemo cca 220 Cal. Pečen kostanj ima nekoliko več kalorij.

Skrivnost: Zgostite jedi s kuhanim ali pretlačenim kostanjem (juhe, omake). Kostanj skuhajte, ga olupite in pretlačite. Zamrznite v plastičnih vrečkah. Zamrznete lahko tudi cel surov kostanj, a je potem bolj primeren za kuhanje.

Kuhan kostanj je odlična priloga k pečeni pečeni perutnine in divjačini.

Sveta Hildegarda svetuje, da ob bolečinah v vranici uživamo čim več pečenega kostanja. Pri bolečinah v želodcu kuhan kostanj. Kostanj z vodo vred, v kateri se je kuhal zdrobimo v kašo. 2-3 žlicam te kaše primešamo pirino moko, dodamo 1 žlico prahu sladkega korena in malo čajno žličko prahu sladke koreninice. Vse skupaj z malo vode še enkrat pokuhamo, da dobimo gosto juho. Ta juha je zdravilna pri bolezni želodca, trebušne slinavke, jeter, žolča.

Njen recept za kostanjevo omako: 1 čebulo sesekljamo in jo prepražimo na žlici masla. Dodamo 500 g zmrznjenih in odtaljenih maronov ter prepražimo. Potresemo
z 1 žlico pirine moke in pustimo, da zmes postane enake barve. razredčimo z 1/8 l rdečega vina in začinimo z galgantom, bertramom, materino dušico, ščepcem grškega triplata in solimo. Dušimo. Če je omaka pregosta dolijemo vod.

Kostanjev med sv. Hildegarde: kostanjev med pomaga proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. 500 g medu segrejemo in dobro zmešamo s 150-200 g kostanjeve moke. Ohladimo in spravimo v hladilnik. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.

Kostanj ima 700 mg kalija na 100 g kostanja, to je 3 krat toliko kot ga ima na primer krompir. Je med najbogatejšimi plodovi z veliko vsebnostjo kalija.

Kostanjevi sladki "rezanci" za 4 osebe: 400 g olupljenega kuhanega ali posušenega kostanja skuhamo v 1/2 litra vode z malo limoninega soka in vanilijevim strokom. Zmešamo v električnem mešalniku, osladimo z 2-4 žlicami javorjevega sirupa ali medu, dobro premešamo, razdelimo na porcije, pretlačimo skozi stiskalnico za krompir naravnost na krožnik, da dobimo rezance. Okrasimo s 125 g sladke smetane ali s kepico sladoleda.

Kremna gobova juha s kostanji: 
Nasekljamo eno čebulo in jo pražimo na olju. Dodamo 2 strta stroka česna in 250 g gob. Pražimo, dokler gobe ne spustijo tekočine. Zalijemo z 1 litrom vode. Vmešamo kostanjev pire ali 20 celih olupljenih kostanjev. Začinimo s soljo, poprom, timijanom. Juho serviramo s kislo smetano, potreseno s peteršiljem.  

Kostanjeva juha s koruzo:
Manjšo čebulo in 2 stroka česna olupimo in sesekljamo. Na 2 žlicah olivnega olja popražimo česen in čebulo, dodamo 300 g olupljenega kostanja in prelijemo z 1 l zelenjavne juhe. Začinimo s soljo, baziliko, šetrajem, žefraniko. Kuhamo, dokler se kostanj ne zmehča. Pol kostanja ohranimo celega, ostalo pa zmeljemo s 50 g koruze iz konzerve. Juho zalijemo z 1 dl smetane za kuhanje, podamo cel kostanj in še 50 g koruze in še enkrat zavremo.  

Kostanjevo-kruhov štrukelj:
20 oluplenih kostanjev narežemo na 4 dele. 5 starih žemelj ali kosov kruha narežemo na kocke in prelijemo z vročim mlekom. Pustimo 10 minut. Prepražimo 1 seseklajno čebulo na oljčnem olju. Za okus lahko dodamo 100 g prekajene šunke. Zmes pirmešamo kruhu, dodamo 3 jajca, kostanj, peteršilj, solimo, popramo. Če je zmes premehka, dodamo 1 žlico moke. Zmes oblikujemo v štruco, jo zavijemo v alu folijo, ki smo jo premzali z oljčnim oljem in potresli z drobtinami. Zavremo vodo v večjem loncu in vanjo vržemo štrukelj, Kuhamo na manjšem ognju cca 20 minut. Kuhan štrukelj narežemo na rezine in postrežemo k mesnim jedem, samostojno ali k zelenjavi.

Kostanjeva omaka za testenine:   
Na žlici masla prepražimo 1 čebulo. Zalijemo z 150 ml belega vina, pokuhamo. Dodamo 150 g kuhanjega pretlačenega kostanja in 200 ml smetane za kuhanje. Solimo, popramo. Počakamo, da omaka zavre, prelijemo testenine. 

Kostanjeva polenta:
Zavremo 300 ml kokošje osnove in 200 ml mleka, dodamo vejico timijana in cels trok česna, primešamo 150 g koruznega zdroba. Kuhamo, dokler se polenta ne skuha. Ostranimo timijan in česen. 200 g kuhanega celega kostanja popražimo na žlici masla. Vmešamo v polento, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Pekač obložimo s peki papirjem, nanj namažemo cca na 1 cm debelo polento. Po 1-2 urah polento narežemo na rezine in polento popečemo na obeh straneh na maslu.

Kostanjev pire s sladko smetano in čokolado:
Zavremo 2,5 dl mleka, mu primešamo 500 g pretlaćenega kostanja, 30 g malsa, 75 g rjavega sladkorja, 1/2 sredice vanilijevag stroka  in cimet. Zmes ohladimo, Stepemo 125 ml sladke smetane. Kostanjev pire naložimo v skodelice, dekoriramo s stepeno smetano in stopljeno ali nastrgano čokolado.

Kostanjev tiramisu:
300 g pretlačenega kostanja zmešamo z 250 g mascarponejem, 80 g sladkorja, in 1 vaniljevim sladkorjem ter 3 žlicami ruma. V zmes vmešamo 2,5 dl sladke stepene smetane.  2 dl ohlajene kave zmešamo z 1 žlico sladkorja in 1 žlico ruma. V model po plasteh zlagamo 40 bebi piškotov namočenih v kavno mešanico in kostanjevo kremo. Okrasimo s čokoladnimi mrvicami ali posipamno čokolado. Serviramo hladno. 


Viri: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Wikipedija
Brigitte Pregrnzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, 2013

Ni komentarjev:

Objava komentarja