ZELJE (Brassica oleracea)

Družina: Križnice
Učinkovine: selen, glukozinolati z žveplom, vitamin C, vitamin U, karotenoidi, sulfidi, antioksidanti itd.
Značaj: nekoliko sladek, slan, suši in hladi.
Zdravilne lastnosti: Deluje proti rakovno, preprečuje poapnitev žil, preprečuje težave z ožiljem in srcem, znižuje holesterol, gradi zdrave žleze, uravnava njihovo delovanje, deluje proti vnetjem in bakterijam, revmi, pospešuje celjenje ran in tkiv, saj pospešuje in vzpodbuja množenje celic, čisti jetra.

Kislo zelje ima podobne učinke, kot sveže zelje. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ki po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Kislo zelje pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice. Krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin. Krepi mišice, predvsem srčno. Lajša tegobe motenj črevesne flore. Podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega. Pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih. Zmanjšuje količino holesterola v krvi. Lajša stres. Pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda. Tegobe povezane s protinom. Lajša osteoporozo. Z uživanjem kislega zelja se odstranjujejo s telesa strupene snovi, čisti kri, normalizira krvni tlak in preprečuje oz. zmanjšuje poapnenje žil. Kislo zelje se priporoča pri boleznih vranice, zoper vodenico, zlatenico, vnetju ven, arteriosklerozi.

Zelje je v zgodovini odigralo svojo najbolj slavno vlogo pri odkrivanju novih ozemelj s preko oceanskimi plovbami. James Cook, ki je odkril Avstralijo in Novo Zelandijo zahvaljujoč zelju in zeleni ni izgubil niti enega moža zaradi skorbuta, medtem ko je Vasco de Gama od 160 mož zaradi iste bolezni izgubil 105 pomorščakov.

Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu. Ljudje so ga že od nekdaj cenili predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov. Vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo dnevno imeti v prehrani, saj jih naše telo ne proizvaja samo. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo. Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C. V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Zelje ima zelo nizko energetsko vrednost - 100 g ima samo 126 kJ. Sveže zelje se ponavadi uporablja za solato ali za pridobivanje soka. Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje. Pospešuje celično rast.Krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost. Pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje. Daje dober spanec. Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov.

Nekaj praktičnih nasvetov: Če trpite zaradi težav z želodcem, si lahko pomagate s svežim zeljem. Čez dan po požirkih popijte liter soka iz belega zelja in težave bodo izginile v dveh do treh tednih. Kislega zelja pred uporabo ne sperite, četudi je zelo kislo. Voda iz zelja izpere veliko hranilnih snovi.
Kot dopolnilno zdravljenje pri protinu lahko uporabljamo zeljne povitke. Nekaj zeljnih listov blanširamo, iztisnemo in položimo na boleči sklep. Vse skupaj povijemo z brisačo in pustimo delovati cca. 30 minut. Zeljne liste lahko tudi enostavno prelikamo čez krpo z likalnikom in potem tople liste, ki jim izrežemo rebro, da se lepše prilegajo, položimo na boleče ali gnojno mesto, polagamo na prsi pri astmi, prehladu, migreni. Liste lahko zmehčamo tako, da jih namakamo v olivnem olju. Zeljni obkladki imajo svojo knjigo, ki jo je napisala Camile Droz, ki pravi, da so zeljni listi učinkoviti pri zdravljenju bolezni: astma, božjast, bronhitis, gangrena, trdovraten glavobol, gliste, vnetja grla, gnojnih izpuščaji, vnete kite, boleči kolki, bolno koleno, težave s kostmi, krčne žile, vnetje mehurja, migrena, mozolji, omedlevica, opekline, otekline, ozebline, pasovcev, piki, pljučnica, akutne poškodbe, vranični prisad, rane, steklina, šen, bolna ščitnica, tvori, turi, ugrizi, vnetja, zmečkanine, zobobol, želodčne in ženske bolezni, revmatična obolenja. Pater Simon Ašič navaja, da so učinkoviti obkladki iz vseh vrst zelja in ohrovta, a najmanj učinkovito je rdeče zelje. Najboljši so zeleni, najdebelejši listi. Svež list pred uporabo umijemo pod mlačno vodo in posušimo. Če je obkladek večji (prsi, hrbet) pustimo liste cele in rebra le dobro polikamo s toplim, ne vročim likalnikom ali prevaljamo s steklenico, da postanejo mehka. Pred uporabo liste pogrejemo, če jih nismo prelikali. Na bolno mesto jih lahko damo tudi več, drugega vrh drugega, na koncu dodamo prevezo. Če gre za manjše površine, razrežemo zeljne liste v krajše in daljše pasove in jih položimo tako, da pokrivajo celotno bolno mesto v vseh smeteh , a brez gub. Pri ranah in turih zberemo liste mlade rastline. Zeljni listi so poleg gline najbolj cenjeni obkladki ljudske medicine. Zeljni listi preprečujejo in zdravijo vnetja, lajšajo bolečine, razkužujejo, preprečujejo okužbe, pomirjajo, pospešujejo zbiranje in izločanje gnoja, normalizirajo telesno temperaturo in izločajo iz telesa povzročitelja bolezni. Dokler je list obkladka zelen in svež, je še zdravilen, drugače ga moramo zamenjati. Zdravilne obkladke dopolnimo s pitjem čajev, ki notranje čistijo organizem (ognjič npr.)

Zelje v ljudski medicini se uporablja sveže ali kislo. Zdravi od glavobola, jetike, glist, oslovskega kašlja, bolečin hrbtenice. Zeljnat obkladek pomaga pri pikih žuželk, revmatičnimi obolenji. Svež sok je učinkovit tudi pri glistah in gluhoti. Nakapamo ga na kosem vate in položimo v uho čez noč. Ponavljamo nekaj tednov. Ponavljamo nekaj tednov. Svež sok naj uživajo tisti, ki imajo čir na želodcu in dvanajstnika. Kadar smo hripavi, nas muči oslovski kašelj, sesekljamo zeljne liste in jih pomešamo s tekočim cvetličnim medom.

Najbolj zdravo je uživanje presnega zelja. V kolikor ga pokuhamo, opravimo to čim bolj kratek čas.

Kulinarika:
Zimska solata: Rdečo peso in korenček naribamo, zmešamo s skodelico drobno narezanega zelja in strtim česnom. Začinimo s kislo smetao in bučnim oljem, zeliščno soljo in kisom po izbiri.

Rdeče zelje z jabolki: rdeče zelje naribamo ali zmeljemo, dodamo naribana jabolka z lupino vrfed. Zmešamo enako količino jabolk in zelja, na skodleioc dodamo 3-4 žlice kisle smetane, 4 žlice rozin. Dobro premešamo in okrasimo z listi mete ali melise.

Sardele s kislim zeljem
Sardele spečemo na žaru ali pečici. Pečene naložimo na krožnik, postrežemo s celimi listi kislega zelja in kozarcem zeljnice.

Viri: http://www.trebnik.com/zelisca/zelje.php
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Andrej Dvoršak: Padarske bukve
P.Simon Ašič: Pomoč iz domače lekarne
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
recepti Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

MINERALI, SNOVI, KI RAZSTRUPLJAJO

Cink: pomaga proti stresu in razbremenjuje jetra. Vsebujejo ga ribe, meso, sir, žita.
Eterična olja: spodbujajo presnovo, s tem pa izločanje škodljivih snovi, spodbujajo tek in prebavo, čistijo sluznice, krepijo želodec, jetra, žolč, črevo. Vsebujejo jih predvsem zelišča in začimbe, pa zelenjava kot je koromač, korenje, zelena.
Glutation:  pospešuje razstrupljanje telesa. Vsebujejo ga kapusnice, redkev, redkvice, repa.
Gorčična olja:  čistijo in razkužujejo, spodbujajo delovanje želodca in črevesja, pomagajo jetrom, žolču, ledvicam in mehurju. Vsebujejo ga križnice kot je zelje, redkev, redkvice, repa in čebula ter por.
Grenčine: krepijo prebavne žleze, spodbujajo žolč, pomagajo pri presnovi maščob. Vsebujejo jih brokoli, artičoke, stročnice.
Kalcij: preprečuje nalaganje težkih kovin kot je svinec in kadmij v telesu. Vsebuje ga mleko, oreški, brokoli, sadje, žita.
Kalij: odvaja vodo in razstruplja, kreši žile in ledvice. Vsebuje ga krompir, zelje, naravni riž, sadje , žita.
Klorid: ureja kislinsko bazično ravnovesje, razstruplja. Vsebujejo ga skoraj vsa živila.
Ostre snovi: nahajajo se v ingverju, čiliju, popru, ostri papriki. Spodbujajo prebavo.
Selen: veže težke kovine iz telesa, spodbuja jetra, veže proste radikale in s tem razstruplja. Nahaja se v skoraj vseh vrstah sadja in zelenjave, v rdečem zelju, žitu, oreških, stročnicah, mesu.
Železo: tvori kri, pomembno je za prenašanja kisika. Nahaja se v grahu, stročjem fižolu, špinači, oreških, zelju, grozdju, mesu.

BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

BRIN, NAVADNI ( Juniperus communis L.)

Druga imena: brinje, brina, črna smrekva
Družina: cipresovke
Značaj: prekoč, nalahno grenko sladek, vroč, suh.
Učinkovine: eterično olje, organske kisline, smole, grenčine.
Zdravilne lastnosti: jagode delujejo splošno poživljajoče, razkuževalno za sečila, diuretično, pomagajo pri prebavi, odganjajo črevesne zajedavce. Pomagajo proti revmi. Spodbuja krčenje maternice.

Brinov les so uporabljali alkimisti za segrevanje retort in epruvet. Brin so uporabljali kot proti strup, obešali so ga pred vrata, češ da odganja kače. Brinov dim naj bi deloval kot dezinfekcijsko sredstvo, ki je preganjalo črne koze in kugo. V ljudskem zdravilstvu je zelo popularne saj ga vsebuje preko 190 ljudskih receptov, kar je daleč več kot ostale rastline, ki se v povprečju znajdejo v receptih 7 krat. Morda temu botruje tudi to, da je rastlina povezana s Soncem in ne s planeti. Brin lajša napenjanje in vzpodbuja tek. Je diuretik. Jagode pomagajo pri manjših zapletih s sečili. Zadnje raziskave so pokazale (1994), da utegne pomagati tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Recept Svete Hildegarde za brinovo parno kopel, ki pomaga proti vročičnosti, alergijam, želodčni mrzlici: brinove vejice, šopek v velikosti premera treh centimetrov, 5 l vode.
Postopek: Brinove veje kuhamo v vodi, jih odcedimo, in dobljen zvarek polijemo po kamnih v savni.

Jagode nabiramo oktobra, iglice, vršičke od konca aprila do začetka junija, takrat kot tudi les. Jagode posušimo na soncu, poganjke v senci. Jagode nabiramo šele v drugem letu, ko dobijo modro barvo. Olje v plodovih bistveno pomaga pri prekrvavitvi sluznic in tkiva, po drugi pa pospešuje delovanje žlez, ter uničuje bolezenske klice. Po nekaj jih dodajamo v jed. Z njimi začinjamo vloženo zelenjavo, gobe, enolončnice, kislo zelje, mesne in druge jedi. Okus se prileže tudi sadju, zato jih nekaj lahko dodamo tudi marmeladi. Če jih eno žlico zdrobimo in namočimo v steklenico jabolčnega kisa, bomo dobili odlično aromatiziran kis.

Brinovo olje je v prodaji v apotekah. Pomaga pri revmatičnih obolenjih, boleznih sklepov, je razkužilo, pomaga tudi pri boleznih dihal, pospešuje delovanje ledvic, pospešuje tudi menstruacijo.

Lesno olje: gosto temno olje, ki ga pridobivajo s suho destilacijo strženov različnih vrst brinovih dreves imenujejo tudi brinovo katranovo olje. Priporočajo ga pri kožnih obolenjih kot je mehurjavi ekcem ali luskavica. 10 ml brinovega lesnega olja vmešamo v 20 ml maščobne osnove in ohladijo.

Brinovo tinkturo dobimo, če na soncu namakamo v alkoholu ali žganju jagode. V ljudskem zdravilstvu je znano in cenjeno brinovo žganje, ki pomaga pri slabosti in menstrualnih krčih, blažjih zastrupitvah, astmi. Pekoče zgage se znebimo, če počasi prežvečimo 3 jagode.

Brinove jagode kot začimba se uporabljajo v jedeh v kombinaciji s kislim zeljem (segedin, presno zelje, jota, sarme), kar vse pomaga proti starostni sladkorni.
Z njimi lahko začinimo še ribje juhe, divjačino.

Brinova voda: Kitajci so si menda gasili žejo s to pijačo več kot polovico leta. V steklen kozarec ali steklenico s širokim grlom do polovice napolnimo z zrelimi brinovimi jagodami, zalijemo z vodo do vrha, zapremo in shranimo na hladnem. Pijača je dobra z uživanje čez 2 tedna. Postopek lahko ponavljamo.

Brinove jagode v vinu: 50 g jagod mečkamo in damo v 1 l vina. Pustimo stati osem dni, potem vino odcedimo. Tako pripravljeno vino pijemo po nekaj požirkov pred jedjo za čiščenje krvi.

Opozorilo: Ne smejo ali zelo previdno naj ga uporabljajo ledvični bolniki. (to olje je skregano z ledvicami). Ne uporabljajmo ga neprekinjeno daljše obdobje ali v večjih količinah.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Dario Cortese:Sadje moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

PROSO ( Panicum miliaceumL.)

Navadno proso ( Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske, kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območjih hkrati. V divji obliki ga najdemo na vseh celinah razen na Antarktiki.

Proso so uživali že v kameni in bronasti dobi in tako poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline. Našli so sledove prosenega zrnja ga v malhi znamenitega Ötzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem, najdenim v Alpah. V srednji Evropi je bilo proso simboliziralo vztrajnost in plodnost, zato si je nevesta pred poroko proso natresla v čevlje. Svatje pa so mladoporočenca po končanem obredom posipali s prosom- tako, kot to delamo danes z rižem. Rimski pisec Plinij je proso označil kot žito največje kakovosti. Marco Polo ga je opisal kot ‘kitajsko žito'. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini, Turčiji, Romuniji in na Bližnjem vzhodu.

Zdravilnost: Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za kmetijstvo brez obdelave tal. Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Semena so majhna (premer 2-3 milimetre) in so lahko kremne, rumene, oranžno-rdeče in rjave barve.

Proso je žito z alkalnim učinkom. Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.
Proso botaniki uvrščajo med pražita. Kot zdravilno rastlino so ga obravnavale že stare zeliščarske knjige. Sodobni prehranski strokovnjaki proso danes ponovno visoko cenijo. Je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo. Kremenčeva kislina koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Zmanjša cepljenje lasnih konic in krhkost nohtov.


Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je dobro dopolnilo za vegetarijance oziroma vegane.

Uživanje prosa dokazano izboljšuje vid in je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in s tem povezanimi alergijami, za kar se prav tako velja zahvaliti vsebnosti silicijeve kisline v njem. Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja. Proso je tudi balzam za uničeno črevesno floro in za druge črevesne bolezni. Njegov alkalični učinek namreč blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij, razstuplja telo.

Kot vse žitne kalčke lahko prosene kalčke dodajamo solatam in prilogam, primerni so za dietno prehrano pri najrazličnješih boleznih. Iz kalčkov in mladih listov lahko stisnemo klorifilni sok.

Kulinarika:
Seveda je proso tudi na moč okusna hrana, čeprav je v Evropi proso še v prvih desetletjih 20. stoletja veljalo za kruh revežev. Janez Vajkard Valvasor je v 18. stoletju zapisal, da kmetje proso pridelujejo za kašo in kruh, predvsem nevzhajan, ki so mu rekli prosenjak. Zavoljo hranilnih in zdravilnih vrednosti so ga radi postregli tudi otrokom. Zato ni čudno, da je nekdaj veljal rek, ki se je nanašal na proso in se je glasil: Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.

Prosena kaša je bila tudi obredna jed, pripravljali so jo kot juhe, na mleku, jo pekli, ji dodajali krompir, bob in fižol, kislo zelje in repo, gobe in sadje. Danes proseno kašo kuhamo v mleku ali vodi kot samostojno jed in kot prilogo k raznim jedem.



Proseno moko lahko dodajamo tudi testu za kruh, če pa je ta zgolj iz prosene moke, bo ta nekoliko drobljiv. Dober je zmesni kruh iz polnozrnate pšenične, pririne in prosene moke v razmerju 3:1:1.

Mleto proseno kašo, torej proseno moko, lahko uporabimo tudi kot gostilo. Če to imenitno žitarico skuhamo v vodi, lahko njen okus izboljšamo s cimetom, naribanim jabolkom, banano, rozinami, limoninim sokom in tudi z marmelado.



Prosena kaša se rada razkuha ali postane sluzasta, kar preprečimo tako, da seme dobro speremo z vročo vodo.



Mlečna prosena kaša: Oluščeno proso dobro oplaknemo z vročo vodo, ga stresemo v osoljeno mleko in kuhamo pol ure. S kašo postrežemo kot samostojno jedjo ali kot prilogo z zelenjavnim in mesnim jedem. Otroci imajo raje sladkano kašo, ki jo potresemo s čokolado.



Za proseno juho ali zelenjavno enolončnico oluščeno proso namočimo v petkratni količini mrzle vode, da se nabrekla zrnja hitreje skuhajo. Kaši dodamo peteršilj, zeleno, korenje, čebulo in por. Na koncu, ko je zelenjava v kaši kuhana, jo osolimo in premešamo, juhi pa dodamo še veliko žlico kisle ali sladke smetane.



Medla: Je redka juha, v kateri je mešanica prosene kaše in krompirja.
Godlja: Je s kašo kuhana gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic. Na Gorenjskem in v Prekmurju so proseno kašo dodajali v krvavice.

Proseno kašo so kuhali s suhimi slivami in jo zabelili z ocvirki. V zimskih mesecih so kašo zakuhali v repo ali kislo zelje.

Tatjani recept ali gosta juha s proseno kašo, krompirjem in gobami: Nekaj suhih jurčkov namočimo, da se zmehčajo. Nasekljamo čebulo in jo popražimo na olju, dodamo ji na lističe narezane šampinjone in narezane namočene jurčke, prepražimo. Dodamo na manjše kose narezan krompir in dobro oprano proseno kašo, zalijemo z vodo, pokrito kuhamo na zmernem ognju, da se sestavine skuhajo ( 20-30 minut). Na ponvi razpustimo košček masla in na njem popražimo na drobno nasekljanih 8 strokov česna (celo glavico), da zarumeni. Hitro odstavimo z ognja in zabelimo gosto juho. Solimo, začinimo po okusu s poprom, peteršiljem.

V Tuniziji je priljubljena jed kuskus, ki je prepečeno proso. Postrežejo ga zraven ovčetine ali rib.

Moka in kaša sta uporabni v kozmetiki za maske obraza in dekolteja. Maska za obraz iz prosene kaše in limoninega soka in medu povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.



(vir:


http://www.ekomagazin.si/


Wikipedija


Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine, 1999

HRANA, KI PREPREČUJE ULKUS

Na ulkus pozitivno učinkuje sledeča hrana:
banane,
čaj,
fige,
sladka koreninica,
seme sabljastega triplata
zelje in druge križnice kot so: brokoli, cvetača, brstični ohrovt, repa.

VITAMIN "K"

Vitamin K tvorijo bakterije v debelem črevesu, od koder se absorbira prek črevesne stene v krvni obtok. Pomemben je tudi za tvorjenje proteinov, ki pripomorejo k zdravim in močnim zobem ter kostem.

Vitamin K je izrednega pomena pri osteoporozi, saj omogoča, da se kalcij, ki krepi kosti, nalaga na kostno strukturo, v nosečnosti pa blaži slabost in bruhanje.

Ker domnevajo, da vitamin K vpliva na zmanjšanje krvavenja, ga priporočajo ženskam, ki med menstruacijo izgubijo veliko krvi. Jemanje vitamina K po menopavzi prepreči izgubo kalcija z urinom in izboljša njegove vezivne lastnosti hormona, zaradi česar se ta mineral nalaga na kosteh.

Pri dojenčkih dodatek vitamina K pomaga vzpostaviti mehanizem strjevanja krvi ter zmanjša tveganje za notranje in zunanje krvavitve.

Znamenja, da je morda potreben dodatek vitamina K, so:

- huda driska

- rahle krvavitve

- krvavitve, ki jih je težko ustaviti

Najbogatejši viri vitamina K so:

- brokoli

- brstični ohrovt

- zelje

- jogurt

- alfalfa kalčki

- rumenjak

- sojino olje

- ribje olje

- morske alge

OPOZORILO:

Pri jemanju vitamina K ne smemo pretiravati, saj se lahko v telesu skladiščijo in povzročijo razpadanje rdečih krvnih celic. Veliki odmerki vitamina K lahko povzročijo okvare jeter, pri otrocih pa tudi zlatenico.

NARAVNO KISANJE ZELENJAVE

Potrebujemo: zelenjavo, ki jo mislimo vložiti in začimbe, kozarce za vlaganje s pokrovi na navoj, plastične mrežice proti dvigovanje zelenjave (ni nujno), vodo, morsko sol, zelnico ali sirotko, ki da še bolj specifičen okus zelenjavi.

Postopek: Zelenjavo operemo, ostrgamo, če je potrebno olupimo. Nato jo narežemo, naribamo, manjšo zelenjavo pustimo celo. Slanico pripravimo tako, da v 3 dl vode raztopimo žličko soli in dodamo 2 žlici cepiva. Zelenjavo vlagamo v kozarce in jo sproti zalivamo s slanico. Zelenjave ni potrebno zbiti, natrpati kot pri običajnem kisanju zelja ali repe. Ko je kozarec poln, dva prsta pod robom namestimo mrežico, ki preprečuje dviganje zelenjave. Tekočina mora stati nad zelenjavo. Zelenjava se bo med fermentacijo še dvignila in silila iz kozarca. Kozarec dobro zapremo. Kozarce pustimo na sobni temperaturi, da se začne fermentacija 2-3 dni, potem lahko kozarce pospravimo v klet ali shrambo na hladno. Med hrambo se lahko pokrov napne, a to ne pomeni, da je vsebina pokvarjena. Zelenjava, ki vsebuje več sladkorja, kot je korenček in pesa, ne ribamo preveč na drobno, saj se bi v tekočino sprostilo preveč sladkorja in pokvarilo fermentacijo. Tako lahko kisamo repo, zelje, rdečo peso, kolerabo, sladko in pekočo papriko, korenje, čemaževe popke.

Vir: Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

Slika: http://www.dobertek.com/revija.asp?ID=91

MELISA (Melíssa officinális)

DRUŽINA: USTNATICE
Druga imena: aselnica, čebeloperka, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, oselnica, rojevnica, srčno zelje, osenika, citronasta melisa,
Značaj: hladen, suh, kisel, nalahno grenak
Uporabni deli: listi
ZDRAVILNE SNOVI IN UČINKOVINE: Poleg grenčine, soli in čreslovnice je v rastlini hlapno eterično olje, ki vsebuje geraniol aldehid, citral in citronelal, ki daje nežen vonj po limonah.

ZNAČILNOSTI: Melisa je trajnica, ki zraste od 30 do 80 cm visoko. Je sorodnica žajblja in sivke. Izvira iz vzhodnih obal Sredozemlja, kasneje pa se je razširila po vsej Evropi. Danes raste v bližini človeških bivališč, mnogi pa jo gojijo na vrtovih. Najraje raste ob poteh, pod živimi mejami, v vinogradih itd. Zahteva suho zemljo in sončno lego. Čeprav ni zahtevna rastlina, ji privoščimo svežo, globoko prst. Njeni beli cvetovi in listi dišijo po svežih limonah in so pravi raj za čebele.

Meliso dvakrat letno porežemo čisto pri tleh, in sicer julija in septembra. Posušimo celo rastlino, in sicer razgrnjeno v senci, na zračnem prostoru. Hranimo jo obešeno v šopkih ali pa shranimo samo liste, ki imajo največjo zdravilno moč. Z mnogimi poskusi so prišli do spoznanja, da liste in cvetove najbolje obirati tik pred cvetenjem, v prvih popoldanskih urah.

KAJ ZDRAVI: Zdravilno moč melise so prvi spoznali arabski zdravniki. Ugotovili so, da zdravi srce, ga krepi, umirja njegov utrip in odganja tesnobo. Ugotovili so tudi, da poživlja, hkrati pa odganja stisko, tesnobo, živčno depresijo, potrtost, glavobol živčnega izvora in izgubo spomina. Lahko jo uporabljamo pri prebavnih motnjah, ki jih povzroča tesnoba in potrtost. Njena eterična olja delujejo kot pomirjevala, sproščajo, preprečujejo stres. Navadna melisa krepi srce in ožilje ter niža krvni tlak. Lahko jo uporabljamo tudi pri boleznih, ki jih spremlja vročina, kot je npr. gripa.
Skratka deluje: pomirjevalno, protidepresivno, protimikrobno, protivnetno, spodbuja prebavo, sprošča periferne krvne žile, povzroča znojenje, sprošča in krepi živčni sistem, preprečuje vetrove in krče. Ima protivirusne učinke, blaži npr. učinek herpesa.

Raziskava iz leta 2001 je pokazala, da melisa koristi pri zdravljenju motenj pomanjkanja zbranosti ali pozornosti (ADD) in hiperaktivnosti (ADHD) pri otrocih. Iranski raziskovalci so leta 2003 potrdili, da jemanje melisnih pripravkov zmanjšuje vznemirjenost in blaži blage do zmene simptome Alzheimerjeve bolezni. Prejšnje raziskave pa so potrdile melisin učinek proti virusom. Pomaga proti herpesu. Kot kaže vpliva tudi na ščitnico in jo priporočajo pri prevelikem delovanju ščitnice.

Odlično učinkuje tudi proti krčenju srca, krvnega obtoka, dihal ali katerega koli drugega organa. To pomeni, da učinkuje proti tesnobi, šumenju v ušesih, vrtoglavici, želodčnim in črevesnim krčem, nespečnosti, omedlevici, psihični utrujenosti, migreni, živčnosti, napadom astme, nepremagljivemu kašlju itd. Uravnava tudi mesečno perilo pri ženskah. Primerna je tudi za zunanjo uporabo (obkladki, masiranje), saj pospešuje celjenje.

Zdravljenja z meliso so se od arabskih zdravnikov naučili benediktinci in njeno zdravilno moč preučevali v samostanih. Melisine kapljice oz. karmeličansko žganje je postalo znano po vsem svetu. V svet so ga začele pošiljati karmeličanke v Parizu leta 1611.

Antični zdravnik Plinij je priporočal mešanico melisinega soka in medu, saj naj bi bilo to najboljše zdravilo za oči, ker preprečuje »potemnitev« oči, pri čemer je mislil sivo mreno.

Sv. Hildegarda o melisi pravi: »Kdor jo uživa, se bo rad smejal, ker njena toplota zajame vranico in razveseljuje srce.«

Paracelsus: »Izmed vseh stvari, ki jih ustvarja zemlja, je melisa najboljša rastlina za srce.«


PRIPRAVA IN UPORABA

Čaji:
- pri napenjanju: zmešamo enako količino melise, kamilic in poprove mete. Čaj pripravimo kot preliv, in sicer 1 čajno žličko mešanice na skodelico. Čaj pijemo nesladkan in po požirkih. Po žličkah lahko ta čaj dobivajo tudi dojenčki.
- za boljši spomin: zmešamo enako količino melise in majarona. Čaj pripravimo kot preliv, in sicer 1 čajno žličko na skodelico. Pijemo 2 do 3 skodelice dnevno, z dodatkom medu. Pijemo ga dlje časa.
- pri blagih bolečinah v žolčniku: zmešamo enako količino melise, gladišnika, krhlikovega lubja in krvavega mlečnika. Čaj pripravimo kot preliv, in sicer 1 čajno žličko na skodelico. Pijemo 2 do 3 skodelice nesladkanega čaja dnevno, po požirkih.
- pri oslabelih živcih: zmešamo enako količino melise in šentjanževke. Čaj pripravimo kot preliv, in sicer 1 čajno žličko na skodelico. Pijemo po požirkih, 2 do 3 skodelice dnevno, z dodatkom medu. Pri stresu in napetosti lahko melisi dodamo še sivko in lipo ter tako okrepimo učinek.

Poparek (proti bolečinam pri menstruaciji): na 1l vode damo 20 ščepcev suhe melise. Spijemo 2 do 4 skodelici dnevno.

Prevretek (proti migreni, živčnim napadom, vrtoglavici itd.): na 1l vode damo slabo prgišče posušene melise. Spijemo 2 do 4 skodelici dnevno.

Melisino vino: na 1l belega vina damo dobro prgišče melise. Namakamo 24 ur pri temperaturi 30 do 40° C. Spijemo 2 kozarčka dnevno.

Kopeli za roke in noge: na 1l vode damo prgišče melise. Če to kombiniramo z ledenimi obkladki, dobro deluje proti migreni.

Melisine kapljice (proti prebavnim motnjam, slabokrvnosti, pešanju spomina itd.): V 1l žganja damo prgišče napol posušenih delov melise, rezino limone, 10 ščepcev muškatnega oreščka, 10 ščepcev koriandra, 10 nageljnovih žbic in 10 ščepcev cimeta.

V senci pustimo stati teden dni, nato precedimo in shranimo v nepredušno zaprti steklenici.

Melisine kapljice lahko uporabljamo notranje ali zunanje. Pri notranji uporabi jemljemo dvakrat dnevno 1 kavno žličko z vodo, mlekom ali medom. Otrokom lahko damo enkrat dnevno 10 kapljic na sladkor.

Močan čaj (uporabljamo zunanje za klistir, vodice, izpiranje nožnice itd.): Na 1l vode damo prgišče in pol melise.

Obkladki: iz listov naredimo kašaste obkladke, ki pomagajo pri ranah, zmečkaninah, pikih žuželk itd.

Mazilo: Mazilo za žuželčje pike in odganjanje žuželk pripravimo tako, da zmešamo 5 ml melisinega olja in 100 g osnove za mazila.

Masažno olje: 5. -10. kapljicam olja primešamo 20 ml mandljevega ali olivnega olja, kar se odlično obnese proti stiskanju v prsih in sproščanju tesnobe.
ZANIMIVOST:
Melisin čaj je zdravilen za čebele, zato je priporočljivo, da plitke posode z melisinim čajem postavimo pred čebelnjak. Dobro je tudi, da z melisinim čajem operemo notranjost čebelnjaka. Čebelam tako utrdimo zdravje in niso več tako dovzetne za čebeljo grižo ter druge bolezni.Na to je pred približno 2000 leti opozarjal že rimski pisatelj Publij Naso Ovid.

OPOZORILO: Izogibajte se dolgotrajni rabi nad 2-3 mesece, saj melisa lahko zmanjša hormonsko aktivnost spolnih žlez. Če ste noseči ali dojite meliso uporabljate le pod strokovnim nadzorom.


David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Maurice Messegue: Zelišča za zdravje
dr. Katja Gale-Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010