Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini:
razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika,
jajčevec in krompir ter
bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je
priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline
preprosto položimo na tla okoli
paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo,
odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo
berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.
Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev,
drobnjak, nizki fižol,
peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena.
Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.
Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.
Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.
Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.
Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.
Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.
Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.
Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.
Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor
uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo
hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.
Zelišča, ki potrebujejo bogato
zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa,
komarček.
Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za
brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z
litrom vrele vode. P
oparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne
rastline gnojimo z
ne razredčenim gnojilom. Za
posamezno rastlino potrebujete
glede ena velikost od 0,5 do 2 litra
pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet
Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo
in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke.
Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s
pripravkom, ki stal 24 ur.
Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične.
Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost
lahko zmerimo s papirji ali testnimi
lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte
PH z usedlino od kave, z zemljo za
rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.
Kumina in koper imata globoke k
orenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in
pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.
Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo
velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm
globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast
travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to
sledi plast debela 30 do 40 cm humusa,
pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in
tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo
dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.
Rastline, ki jih lahko
razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.
Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.
Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.
Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.
Drugo ime: zlata melisa, indijanska kopriva, rdeča bergamotka. V Evropo so jo prinesli iz Severne Amerike. Danes jo gojimo na vrtovih za okras v vseh barvnih različicah, malokdo ve, da je uporabna tudi kot zdravilna rastlina. Spomladi trgamo v ta namen liste, cvetove pa takrat, ko se odprejo. Cvetove in liste posušimo. Poparek iz monardinih listov je lahko nadomestek za pravi čaj. 