Fosil

Fosil

01. januar 2008

POMLADANSKI JEGLIČ (Primula veris in Primula officinalis)

DRUŽINA: JEGLIČEVKE
Druga imena: nadušnik, šmigovec, golčica, gospodična, piskalica, trobentica
Značaj: sladek, suh, malc topel.
ZDRAVILNE UČINKOVINE:
cvetovi: eterična olja, saponini, flavoni, glikozidi, čreslovina, kremenčeva kislina, korenine: saponini, glikozidi, saliciati, hlapno olje, silicijeva kislina.
Zdravilne lastnosti: Cvetovi: umirjajo živce, krčijo tkivo, povzročajo znojenje, zdravijo nespečnost in nemir.
Korenine: spodbujajo izkašljevanje, preprečujejo krče in vnetja, krčijo tkivo.

ZNAČILNOSTI: Je do 30 cm visoka trajnica, z enostranskim socvetjem zlato rumene barve. Listi tvorijo rozeto z nagubanimi jajčasto-suličastimi listi. Raste po suhih do delno vlažnih travnikih, cvete od aprila do maja. Rastlina je znanilka pomladi, ki nam pomaga premagati zimska gripozna obolenja, katarje, kašlje. Za rast potrebuje humusna tla.

NABIRANJE: Največkrat uporabljamo kot drogo korenino in cvetove, ki jih nabiramo s čašnimi listi vred, saj zeleni del čaše vsebuje C vitamin. Korenine kopljemo marca in aprila. Očiščene korenine nanizamo na nitke in jih sušimo v zračnem, senčnem prostoru. Cvetove na hitro posušimo. Za cvetove ni nujno, da hranimo v zračno tesni posodi.

KAJ ZDRAVI: pomaga preprečiti kašelj in prehladna obolenja, katarje, oslovski kašelj, pljučnico. Korenina in cvetovi čistijo kri in razstrupljajo. Po Kneippovo pomaga čaj še pri revmatizmu in protinu. Čaj krepi živce in srce, blaži migreno, zmanjšuje naval krvi v glavo, pomaga pri nespečnosti, ker umirja, zdravi živčne motnje. Učinkuje proti vnetju srčne mišice, vodenici in proti nagnjenju h kapi. Pomaga pri zmanjševanju drgetanja udov. Podobne učinke kot zdravilni jeglič, ki raste v sredogorjih in je zaščiten, ima tudi trobentica (primula acaulis), ki lahko nadomesti jeglič v vseh zdravilnih receptih. V prodaji dobimo korenine in cvetov jegliča. Nekateri viri celo navajajo kot zdravilno rastlino samo trobentico, drugi enačijo jeglič s trobentico.

PRIPRAVA IN UPORABA
Čaj poti nespečnosti: 50 g jegliča, 25 g cvetov sivke, 15 g storžev hmelja, 10 g šentjanževke, 5 g baldrijanovih korenin. Zvrhano žličko čajne mešanice prelijemo s skodelico vode, pustimo 10 minut , odcedimo, dodamo med. Čaj pijemo pred spanjem.

Čaj iz posušenih cvetov: štiri čajne žličke prelijemo z mrzlo vodo in zavremo. Čaj pospešuje odvajanje vode , blago odvaja in pomirja. Pomaga pri pljučnih obolenjih vseh vrst, migreni, vnetjih živcev, vrtoglavici, nemirnemu bitju srca, pri protinu in revmi. Na dan popijmo po 2 skodelici čaja. Čaj sladimo z medom. Čaju, ki ga skuhamo pri obolenjih dihal dodamo liste koprive in mlade breze.

Čaj iz korenin in cvetov uporabimo za obkladek na sveže rane, rane, ki se slabo celijo. Obkladek si lahko položimo na tilnik pri glavobolu.

Čaj iz korenin: žličko nasekljane korenine zavremo v 1/4 l vode in pustimo stati 5 minut. Čaj je proti vsem kašljem, vključno starostnemu kašlju.

Čajna mešanica proti kašlju: «Zmešamo tri dele trobentice, po en del koprca, janeža, lapuha v čajno mešanico iz katere skuhamo čaj, » priporoča pater Ašič. Predvsem je vprašljiva sestavina mešanica lapuha, za katerega so odkrili, da je morda v določenih pogojih lahko karcinogen, zato je odsvetovana njegova pretirana uporaba. Drug recept pravi, da zmešajmo žličko posušene in zdrobljene jegličeve korenine z žličko timijana in žličko janeža. Mešanico prelijmo s skodelico vrele vode in takoj nato odcedimo. Spijte dve skodelice čaja na dan.

Spomladanski čaj za čiščenje krvi : 50 g zdravilnega jegliča, 50 g mladih bezgovih poganjkov( popki), 15 g koprivnih listov, 15 g regratovih korenin. Čajno žličko mešanice prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo 3 minute. Čez dan spijemo po požirkih dve skodelici čaja.

Drugo: Jegličev sirup pripravimo tako, da v kozarec izmenično nalagamo plast cvetov in plast sladkorja. Namesto sladkorja lahko uporabimo kristaliziran med. Pol kozarec pokrijemo s krpo in postavimo na sonce. Pustimo 3 tedne, da se sladkor stopi oziroma utekočini. Precedimo in natočimo v steklenice ter hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Spomladanska solata: zanjo lahko uporabimo tudi liste in cvetove (s čašnimi listi vred) navadne trobentice, ki jih primešamo regratovi ali drugi spomladanski solati poleg cvetov vijolice. Taka solata ni le zdrava, ampak tudi lepa za oko. Liste in cvetove lahko primešamo tudi prikuham na koncu kuhanja oziroma jih uporabimo za dekoracijo.
Vino: V belo vino preprosto za nekaj časa namočimo cvetove trobentice ali jegliča. Cvetovi morajo biti prekriti z vinom. Steklenico zamašimo in postavimo za 14 dni na sonce. Požirek takega vina na dan krepi srce. Srčni bolniki lahko popijemo do 3 polne jedilne žlice vina.

Opozorilo: Nekateri ljudje so alergični na trobentico oz. jeglič. Ti naj se ga izogibajo. Ljudje občutljivi na aspirin naj se izogibajo pripravkom iz korenin. Nosečnice se naj izogibajo vsem vrstam jegliča, saj spodbujajo krčenje maternice. Pripravkom se morajo izogibati pacienti, ki jemljejo preparate za redčenje krvi (warfarin npr.)

Vir: Velika knjiga o zeliščih, 2010 in drugi viri




4 komentarji:

  1. Dobro ste opisali, samo me zanima OPIS POSAMEZNIH DELOV!!!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo lepo, zanimivo in poučno. Hvala.

    OdgovoriIzbriši