ČRNA DETELJA (Trifolium pratense)

Druga imena: travniška detelja

Družina: stročnice

Značaj: nekoliko sladek, hladen

Zdravilne učinkovine: izoflavoni, flavoni, kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.

Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.

Črna detelja preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina, mogoče ima celo estrogen učinek, saj povečuje plodnost. Pomaga pri kožnih boleznih, ekcemih, luskavici, še posebej je uspešna pri otrocih.

Uporablja se kot sredstvo za izkašljevanje pri bronhitisu, učinkuje proti krčem, celo oslovskemu kašlju. V ta namen lahko pripravimo poparek ali sirup iz cvetov.

Pomaga pri vnetem grlu, žrelu in blaži razjede v ustih. Lajša težave v meni, kar so dokazali s kliničnimi študijami in protin.

Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno najstarejših zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene liste.

Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)

Čiščenje ali razstrupljanje telesa je korak k zdravju. V Sibiriji je zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeto po ljudski zdravilski tradiciji, uporablja pa se tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je svetovno priznan fito terapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča pra-star sibirski čaj, ki je mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga, krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.

Danes je črna detelja povsod cenjena zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi. Pripravlja se kot poparek ali tinktura. 1-3 polne žličke posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 10-15 minut. Čaj pijemo 3 krat na dan. Pri zdravljenju kožnih težav je odlična v kombinaciji s kodrolistno kislico in veliko, pravo, pekočo koprivo. Tinkturo pripravimo iz razmerja 1:10 v 45% alkoholu, jemljemo 1/2 do 1 žličko na dan.

Cvetovi se uporabljajo za čiščenje pri kožnih boleznih, za lajšanje kašlja, v tridesetih letih so bili priljubljeno sredstvo proti raku na prsih, jajčnikih, mezgovnicah. Nabirajo jih med cvetenjem.

Mazilo za otečene mezgovnice pripravimo tako, da sveže cvetove prelijemo z vodo in 48 ur kuhamo na majhnem ognju., nato precedimo, napol posušimo in zmešamo z enako količino maščobne osnove.

OPOZORILO: Nekateri avtorji priporočajo, da naj se ženske, ki bi rade zanosile, izogibajo pripravkov iz črne detelje, medtem, ko jo drugi priporočajo. Črne detelje ne priporočajo ljudem, ki so preboleli tumorje, saj estrogen v črni detelji lahko spodbuja njihovo rast. Pripravkov iz črne detelje ne smemo jemati sočasno s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi. Izogibajte se fermentirani črni detelji, ker lahko povzroči notranje krvavitve. Če ste noseči ali dojite, se izogibajte črni detelji.

VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/

in Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

JEREBIKA (Sorbus aucuparia L.)

Druga imena: gorska smrdivka, jerebičje, jerebikovec, nedeljski les, oskorš, rebičje, rebika, smrdlika

Družina: rožnice

Učinkovine: eterično olje, čreslovina, sladkorji, sorbin, karotin, vitamin C (100 mg na 100 g), sorboza, pektin, beta karoten, flavonoidi, rudnine.

Zdravilne lastnosti: proti ledvičnim kamnom, želodčnim težavam, vnetju rebrne mrene, za čiščenje krvi, pri kašlju, hripavost, ugodno vpliva na srce in ožilje.

V zdravilne in kulinarične namene uporabljamo plodove, ki vsebujejo veliko vitamina C in so surovi blago odvajalo. Prav nasproten učinek pa imajo prekuhani plodovi, saj pomagajo proti driski. Plodovi dozorijo pozno in jih nabiramo šele po prvi slani. Sorboza v sadežih pomaga diabetikom in je odlična za zdravljenje očesnih bolezni, ker znižuje očesni pritisk. Sadeže uživamo sveže, v obliki soka, kompota ali pa uporabljamo posušene jagode. Sušimo jih v pečici na nizki temperaturi. Posušenim odstranimo peclje.

Jerebikin močnik: zrelim jagodam odstranimo peclje in jih pustimo nekaj dni v stekleni ali porcelanasti posodi, potem jih zmeljemo v kašo, ki jo stisnemo skozi krpo, da dobimo sok, ki ga kuhamo toliko časa, da se zgosti. Med kuhanjem ves čas mešamo, nalijemo v kozarce, nepredušno zapremo. Pri prehladu jemo večkrat na dan po eno žličko, ki jo lahko zmešamo z medom.

Kaša iz plodov in soka vsebuje veliko vitamina C in zato deluje zaščitno na jetra in žolč ter presnovo v jetrih. Zdravilna je tudi v želodcu in črevesnem traktu.

OPOZORILO: Jerebikina semena vsebujejo strupeni amigdalin, zato semen ni priporočljivo uživati. V plodovih je tudi parasorbinska kislina, kolikor manj so plodovi zreli. Zato se tudi ne priporoča uživanje presnih plodov, pri toplotni obdelavi, pa se vsebnost te kisline močno zmanjša, tako kot tudi med zorenjem plodov v hladilniku. Plodove torej naberimo takoj po koncu poletja in jih zamrznimo, saj jim tako izboljšamo okus ali pa jih posušimo. Pripravimo jih kot sadne kaše, marmelado, jerebikovec. V časih lakote so zmlete plodove dodajali moki za peko kruha. Posušene plodove dodajamo čajnim mešanicam, kompotom.

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane