RIBEZ, ČRNI (Ribes nigrum L.)

Grozdíčje ali ríbez pripada rodu Ribes, ki vključuje črno in rdeče grozdičje, kosmuljo in okrasne rastline.

Učinkovine: v plodovih: eterično olje, vitamini A, B, C in E, sadne kisline, antocijasnkobravilo, ki aktivira vitamin P, rudninske snovi. V listih je eterično olje in flavonoidi.

Liste nabiramo junija in julija, plodove pa julija in avgusta. Zdrave liste nabiramo brez pecljev. Listi za zdravilni za vse vrste težav z mehurjem. Sveže zmečkane liste polagamo na pike žuželk ali pa jih drgnemo po mestu pika. Pripravki iz črnega ribeza krepijo žile.

Zdravilne lastnosti: ribez krepi imunski sistem in pospešuje nastajanje hormonov, pospešuje presnovo in nastajanje krvi. Celice varuje pred prostimi radikali, varuje sluznice. Pomirja živčevje in izboljšuje razpoloženje. Spodbuja delovanje srca in mišičja. Pomaga pri pri infekcijah in inkontinenci. Jagode pomagajo pri ledvičnih bolečinah. Vino pomaga pri črevesnih krčih. Listi pomagajo pri težavah ledvic in arteriosklerozi. Sok pomaga pri kašlju.Vsebuje veliko vitamina C. Kar se tiče zdravilnosti, so skoraj enako zdravilne vse vrste ribeza ne glede na barvo (beli, rdeči, črni). V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo proti revmatizmu. Raziskave (1994) so potrdile, da olje iz semen črnega ribeza delujejo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa. Čaj uporabljamo za izpiranje ust pri krvavečih dlesnih ali grgranje pri vnetju žrela in grla. Raziskave so potrdile varovalni učinek jagod črnega ribeza na kapilare, ki postanejo krepke in prožne. Plodove priporočajo pri boleznih ven in arterij ter krčnih žilah. Redči kri. Pomaga pri okužbi sečil in proti virusom gripe. Deluje antioksidativno.

Čaj: jagode črnega ribeza damo v vodo in počakamo 5 – 10 minut, da zavre. Potem ga precedimo in ga lahko takoj pijemo, lahko pa počakamo, da se shladi. Drug recept. 4 žlice svežih ali posušenih listov zavremo v litru vode. Pijemo zjutraj na tešče in zvečer pol ure pred jedjo. Tak čaj pospeši delovanje nadledvične žleze, ureja prebavo. Ženskam z inkontinenco Ančka Tomšič priporoča 6 tedensko kuro s pitjem čaja iz suhih listov ribeza zjutraj na tešče.

Kopel, ki jo pripravimo iz zavretka suhih ribezovih listov koristi pri revmatizmu

Kulinarika:
Žele: sadje pregledamo, narežemo ter stresemo v kozico. Počasi ga kuhamo dokler se ne zmehča in potem dodamo pektin in kislino, ki pomaga pri strjevanju, sadno kašo precedimo skozi gazo. Izmerimo količino dobljenega soka, ga zlijemo v kozico in primešamo potrebno količino sladkorja. Sladkor mehčamo, da se stopi, nato tekočino na hitro zavremo ter po 5 min preverimo gostoto. Ko je žele gotov, ga na hitro posnamemo. Takoj ga nalijemo v segrete in pripravljene kozarce, ki jih nepredušno pokrijemo. Uporabljamo kot namaz ali dodatek določenim jedem.

Jagode: posušimo na temperaturi 40°C in shranimo v posodo. jagode čez noč namočimo v vodo, zjutraj tekočino odlijemo in shranim, jagode še enkrat poparimo ter pustimo še 15 minut. Nato obe tekočini zmešamo ( tisto od namakanja ponoči in poparek). Napitek, če ga uživamo neoslajenega pomaga pri vnetem grlu in dviga imunski sistem.

Sirup: prekuhamo v sokovniku skupaj s sladkorjem. Uporabljamo ga kot osvežilno pijačo, ki jo zalijemo z vodo.

Vino: pest ribezove skorje kuhamo v vinu. Jagode namakamo v rdečem vinu 10 dni. Pijemo ga pogosto, a le po čajnih žličkah.

Sok: Nerazredčen naravni sok iz ribezovih jagod preprečuje prehlad in pljučnico. Sveže jagode pomagajo proti srbenju pri omrzlinah, če jih zmečkamo v kašo in položimo na srbeče mesto ter zavijemo z laneno krpo.

Kis s črnim ribezom. Steklenico s širokim vratom do četrtine napolnimo z jagodami črnega ribeza, zalijemo z dobrim domačim jabolčnim kisom in pustimo nekaj tednov, da iz jagod dobimo čim več sestavin. Nato kis odlijemo., ribez porabimo za dodatek k solatam. Kis s še močnejšim okusom po ribezu pripravimo tako, da jagode nekoliko zmečkamo. Ko kis odlijemo, goščo porabimo za solatne polivke.

OPOZORILO: Če nas pogosto peče zgaga, potem tako kislega sadja, kot je ribez, ne smemo uživati preveč.

VIR:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ribez
http://os-gorje.s5.net/projekti/Mediciob/crni_ribez.htm
Ančka Tomšič : Sto slovenskih stez do zdravja
Naravna zdravila, MK; 2007
Dario Cortese: Sadje- moč naravne hrane

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

HRANA, KI DELUJE PROTI VIRUSOM

Na virus pozitivno vpliva:
ananasov sok,
borovnice,
breskve,
brusnice,
drobnjak,
česen,
črni ribez,
grenivkin sok,
gobe šiitake,
grozdje, ingver,
jabolka,
jabolčni sok,
jagode,
ječmen,
kava,
koleraba,
kosmulje,limonin sok,
maline,
morske alge,
pomarančni sok,
rdeče vino,
slive in slivov sok,
meta,
žajbelj.

ZA ZDRAVO SRCE

Grozdje je koristno sicer za ožilje in celoten organizem, a tudi za srce. Čisti in obnavlja kri, znižuje holesterol.

Ostale rastline, živila:

• gozdne jagode,
• hren z medom,
• čebulni sok,
• surov krompirjev sok,
• rman, kot čaj
• rdeči ribez, jagode
• kumare
• plahtica kot čaj
•  korenine regrata in vijolice v čaju.

ZASTIRKE

Pri naravnem vrtnrjenju zastirke poskrbijo za ohranjanje vlažnosti zemlje, preprečujejo rast plevela, gnojijo zemljo. Kaj lahko vse uporabimo za zastirko?

Posušeno pokošeno travo, ki še ne cvete. Primerna je za cel vrt.
Listje in lubje. Zastirka iz listaje je nekoliko kisla, rade jo imajo jagode, robide, maline, kosmulje, ribez, sadno drevje,živa meje, grmovje.
Slama. Dobra zastirka, ker raspada zelo počasi.
Koprive. Narežemo na cca 20 cm dolge kose. Lahko uporabimo po vsem vrtu kot zastirko.
Gabezovo listje je dobra zastirka za paradižnike. Gabez lahko pomešamo s koprivami ali drugimi biološkimi odpadki in z njimi zastiramo zemljo na vrtu.
Paradižnikovi listi in zalistniki so dobri za zastiranje paradižnikom.

POAPNENJE ŽIL

ČAJI:
Proti arteriosklerozi uživamo čaj iz plahtice. Eno čajno žličko na čaja na skodelico, pustimo 5-10  minut pijemo nesladkano po požirkih. 

Rman. 12 žlički rmana prelijemo s kropom, pustimo 5 minut odcedimo, pijemo čez dan od 2-4 skodelice. Izboljšuje srčni utrip, preprečuje, odpravlja in olajša bolečine, ki izvirajo iz okvare srčne mišice.

Čajna goba kombuša.

Glogov čaj, ki pa ga ne smemo uživati s tabletami za urejanje krvnega tlaka.

Bela omela: Hladen pripravek namakamo čez noč 3 čajne žličke narezane bele omele listkov in vejic, namakamo v 3 skodelicah vode. Precedimo zjutraj, pijemo nesladkano čez dan, Po 21 dneh pitje čaja prekinemo za 15 dni, potem lahko ponovimo.

Črni ribez. Jagode in listi. 

Majaron ( ščepec) prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito 10 minut, sladimo z medom, pijemo mlačen čaj.

Oljkini in breskovi listi: 30 oljkinih in 10 listov breskeve kuhamo v pol litra vode, da se pol tekočine povre. Precedimo v steklenico. Pijemo po žličko pred kosilom in večerjo.

OSTALO:
Zelnica. Pijte zelnico, v kateri se je kisalo zelje.

Cvetni prah in matični mleček. Skupaj z vitaminom E obnavlja celične stene žil.

Pšenični kalčki. 3 tedne vsak dan 5 žličk kalčkov. Kalčke dobro prežvečimo.

Čemaž 

JABOLČNI KIS

Katerikoli naraven kis spoznamo po motnosti, usedlini, temu, da je močan in ima dober vonj. Ko da odtočimo od usedline, se postopoma delno zbistri in pred zorenjem razvije še boljši okus. Je nepasteriziran. Dajemo ga v solato, uporabljamo za marinade, začimbne omake, sadne jedi.

Kis koristi tudi, če ga damo v vodo, ko kuhamo zelenjavo, ker bo zboljšal njeno prebavljivost, predvsem fižolu in zelju oziroma kapusnicam. V zelenjavi tudi ohranja več vitaminov in rudninskih snovi. Tudi pri kuhanju v sopari ga lahko dodamo vodi.

Recepti:

Marinirane sardele
Očiščene in na žaru pečene sardele zložimo v keramično ali stekleno posodo. Marinado pripravimo bodisi kuhano ali surovo. V primeru kuhane zmešamo enaka dela kisa in kisajočega se vina, po občutku mešanico razredčimo z vodo, v njej skuhamo sesekljano čebulo, nekaj strokov česan, lovorovih listov, vejico rožmarina, nasekljan peteršilj. Količino marinade prilagodimo količini rib. Delno ohlajeno marinado polijemo po ribah, pokrijemo in pustimo stati na hladnem vsaj en dan. Ko ribe pojemo, če kaj marinade ostane, jo uporabimo kot polivko za solato. Namesto jabolčnega kisa lahko uporabimo vinski kis in rdeče vino. Nekuhano marinado pripravimo tako, da sestavine zmešamo že dan prej, da se okusi prepojijo.

Vloženi popki:
Podobno kot kapre lahko vlagamo popke marjetic, regrata, poganjek in liste obmorskih rastlin, tolščaka, hmelja, belušev in podobnih rastlin.
Popke in poganjke operemo, naložimo v manjše kozarce, zalijemo z 2-3 dl rahlo osoljenim močnim jabolčnim kisom (žlička soli). Dobro zapremo in shranimo na hladnem. Tako vložena zelenjava je uporabna po nekaj tednih, dobro se ohrani več let.

Hren z jabolki in kisom:
Tak hren uporabljamo kot prilogo mesu ali zelenjavi, razredčen z vodo kot polivko za solate. Zmešamo enaka dela naribanega hrena in naribanih jabolk. Na skodelico mešanice dodamo pol kozarca kisa in kozarec kisle smetane. Shranimo v hladilniku.

Meden malinov sirup s kisom
1/2 kg malin damo v 1,5 do 2 litrski kozarec, jih zmečkamo in zalijemo z litrom kisa. Pokrijemo, pustimo stati 5 dni, nato kis precedimo; V njem raztopimo 2kg medu, s sirupom napolnimo steklenice in shranimo kleti ali hladilniku. Pijmo razredčenega z vodo ali uporabimo za pripravo solatnih polivk, za sadne solate in podobno. Enako pripravimo kis s katero koli vrsto sadja, najbolj se obnesejo višnje, češnje jagodičje, predvsem jagode, črni ribez, borovnice, robidnice in povsem zrele bezgove jagode.

Tamago -su je bila pijača japonskih samurajev, ki so jo pripravljali z riževim kisom. Celo jajce damo v polliterski kozarec, zalijemo s kisom, pokrijemo in pustimo stati sedem dni na sobni temperaturi (včasih manj časa), Po tem času se bo jajčna lupina povsem raztopila, jajce bo v membrani plavalo v kisu: Jajce previdno vzamemo iz kisa in ga porabimo, kis pa prelijemo v steklenico. Žlico do dve kisa v kozarcu tople vode spijemo 3 krat na dan. Na ta način oskrbimo telo s kalcijem, ki ga z lahkoto uporabi. Kura se priporoča pri lomih, da se kosti hitreje zacelijo, osteoporozi itd.


Šabesa: Na 1 liter vode potrebujemo zvrhano žlico medu, 2-3 sveže ali posušene bezgove kobule, in 2-3 žlice jabolčnega kisa ali kisa iz kombu čaja. V steklen kozarec nalijemo malo vode , v njej raztopimo med, dodamo kis, prilijemo ostanek vode, dodamo bezgova cvetova in kozarec zvežemo s krpo. Stoji naj na toplem 4-5 dni. Namesto bezgovih cvetov lahko uporabimo sveže ali posušene cvetove vrtnic, robinije, liste roženkravta, dišečo lakoto, svežo meliso, meto. Med sadjem pa z bezgovimi jagodami, malinami, robidnicami, jagodičjem.

Vlaganje z naravnim kisom:
Če je kis dovolj močan, nam zelenjave ni potrebno vkuhavati (najmanj 7% ocetne kisline), vendar take pripravke naredimo v manjših količinah, shranimo na hladnem in redno pregledujemo vsebino, ker obstojnost ni zanesljiva. Če zelenjava vsebuje manj vode, se lahko obdrži leto dni in več. Zanesljivejše za daljše hranjenje je vkuhavanje s kisom ali pasterizacija kozarcev z vloženo zelenjavo v vodi ali pečici. Zelenjavo ali sadje operemo, očistimo naložimo v kozarec, zalijemo z rahlo osoljenim kisom ( 1 žlička soli). Za tako shranjevanje so primerni beluši, poganjki hmelja, naravna obmorska divja zelenjava.

S kisom si lahko izboljšamo prebavo, če uro pred obrokom popijemo kozarec vode, v katero smo zamešali žlico medu in žlico do 2 kisa. To je splošni poživilni napitek.

Uporaba kisa v zdravilstvu: S kisom preprečimo kolcanje, si pomagamo pri zastrupitvah s hrano, je zdravilo za mačka, vneto grlo, prehlad, za vnete in boleče sinuse, kjer dodamo vodi za inhaliranje nekaj žlic kisa, zamašen nos, nespečnost, kjer zmešamo 2 žlici kisa in 15 žlic medu. Mešanico hranimo v hladilniku in pred spanjem pojemo žlico mešanice. Kis pomaga pri opeklinah. Če so res hude, kis natočimo v razpršilko in popršimo opečeni del. Zmehča nam otrdelo kožo, da lažje odstranimo otiščance, omilimo težave s kožo pri pikih žuželk, ožigih meduz, alergijah, če se mažemo s kisom razredčenim z vodo. Pri alergijah srbečica navadno pomeni, da koža ni več normalno kisla, ampak bazična, zato nam pomaga kis, ki vrne koži normalen ph. Lasem vrnemo lesk, če si jih speremo s kisom in vodo. Pomaga tudi proti prhljaju. Starosten pege bodo izginile, če jih večkrat na dan namažemo z nekim delom soka čebule in kisa. Za učinek se moramo potruditi z vztrajnostjo nekaj tednov. Ne nazadnej nam jabolčni kis pomaga pri hujšanju.

Kis v gospodinjstvu:
S kisom, ki ga natočimo v skodelo odstranimo neprijetne vonje po zažgani hrani, cigaretnem vonju itd. V kis lahko dodamo nageljnove žbice ali cimet ali kardamom in podobno. S kisom se znebimo mravlje, če jim poti pokapamo s kisom. Z njim odstranimo zasušeno lepilo za les in žvečilni gumi, če ga premažemo večkrat s kisom. Ko se zmehča ga odstranimo s ščetko ali zobotrebcem. S kisom odstranimo madeže vina, čaja, kave, sadja z obleke in rok po luščenju orehov, z njim očistimo stekla oken, preprečuje zamrzovanje vetrobranskih stekel avtomobila, osveži oksidirane in rjaste predmete, očistimo zasušene čopiče, odstranjuje vodni kamen na steklu, akvarijih, likalnikih na paro, čajnikih. Usnjeno obleko in predmete očistimo z mešanico enakega dela kisa in lanenega olja. Vtremo v usnje in dobro obrišemo s krpo. Če vodi v pralnem stroju dodamo kis, oživimo barve, jih fiksiramo (preprečimo razbarvanje), perilo zmehčamo, omilimo vonj pralnega praška. Če vodi za rože v vazi dodamo kis,bo cvetje ostalo dlje sveže. Na 1 l vode dodamo 2 žlici kisa in 2 žlici sladkorja. Kislost vrtne zemlje povečamo, če jo zalivamo s kisom. To je ugodno za azaleje, ameriške borovnice, rododendron. Kis učinkovito odstrani prismojene ostanke hrane iz posode. S kisom lahko odmašimo odtoke enako kot z drugimi takimi industrijskimi sredstvi. Konji in psi imajo lepšo dlako , če jo popršimo s kisom. Tako se tudi znebimo neprijetnih vonjev, ki jih ima lahko dlaka. Tudi starih plasti prahu se najlažje znebimo s krpo in kisom.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
Babičini nasveti za dom

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

HRANA, KI VSEBUJE NARAVNI ASPIRIN

borovnice,
curry,
kisle kumarice,
maline, paprika,
sladka koreninica,
slive,
suhi datlji,
suhi ribez.