OVES, NAVADNI (Avena seativa)

Druga imena: avs, zob
Družina: trave
Učinkovine: alkoloid avenin, kremenčev kislina, beljakovine, škrob, vitamini skupine B, D, in E, rudninske snovi, lecitin, celuloza, baker, bor, cink, kobalt, flour ter jod.
Značaj: topel, vlažen, sladek.
Zdravilne lastnosti: proti utrujenosti in revmi, znižuje sladkor v krvi, pospešuje delovanje prebavil, ščitnice, spolno slo, lajša revmatizem, težave s kožo, znižuje holesterol, zmanjšuje depresijo, stres, utrujenost, krepi živce. Ovseni otrobi zmanjšujejo holesterol v krvi. Ovsena moka preprečuje žarkost maščob, zato jo dodajajo kot antioksidant v industrijsko pripravljena živila. Ovsena sluz je del diete diabetičnih in želodčnih bolnikov. V vodi kuhani ovseni kosmiči so lahko prebavljiva hrana. Oves kot varovalno živilo preprečuje kronično zaprtje. Ovseni napitki pospešujejo znojenje in odpravljajo ponavljajoče se prehlade. Zavoljo velike vsebnosti maščob, beljakovin in beta glukanov je oves sestavina tudi kozmetični preparatov za nego obraza. Silicij, ki ga vsebuje moka ali kosmiči umirja srbež in zmanjšuje kožna obolenja, ekceme, vnetja in pasaste izpuščaje. V ta namen stresemo moko in kosmiče v platneno vrečko in pripravimo tople obkladke, ki jih polagamo na prizadeta mesta.

Domovina ovsa je v Mali Aziji. V zdravilstvu je uporabna je cela rastlina. Med dozorevanjem in preden je popolnoma zrel (dva tedna v poznem avgustu), ima oves mlečna zrna, ki so najboljša za pripravo tinktur namenjenih zlasti za odpravo stresa in depresije, saj so bogata s hranili in učinkovinami. Med temi je najbolj znan beta sitosterol - antitumorna spojina. Pomaga pri odvajanju od kajenja (Bye s sodelavci, 1974) in zasvojenosti z opiati. Duke and Wine sta 1981 objavila, da ima oves antikancerogene, diuretične, neurotonične substance. V ljudski medicini zdravijo z njim rakava obolenja, psoriazo, revmantična obolenja. 1984 je Globe objavil, da čaj iz slame ovsa deluje kot afrodizijak.

Ko zrna ovsa dozorijo (pozno poleti ali že zgodaj jeseni), oves požanjejo. Oluščeni oves predelovalna industrija uporablja za pripravo kosmičev ali zdroba. Neobdelana zrna so kaša. Po žetvi stebla (slamo) uporabljajo za pripravo čajev.

Uporaba ovsa v obliki ovsenih kosmičev, je splošno znana pri dietah, za odpravljanje prehranjevalnih motenj, pri oslabelem želodcu, za krepitev po težkih boleznih, so odlična hrana za živčni sistem posebej ob stresih. So zdravilo za živčno izčrpanost in potrtost. Pri potrtosti lahko uporabljamo kot zdravilno mešanico z zdravilno čeladnico in dlakavim lepim čeveljcem. Za zdravilne namene uporabljamo zrna. Tinktura ima pomirjevalen učinek. Pripravimo ga iz razredčenega vinskega cveta, ki mu damo rahlo strta ovsena zrna. Na en del zrnja damo deset delov kisa. 15 kapljic razredčimo z vodo in vzamemo za pomiritev in kot uspavalo.

Približno 100g sesekljane slame pol ure kuhamo v treh litrih vode in tako dobimo pripravek, ki ga dodamo kopelim. Pomaga pri useku, revmi oz. revmatičnim obolenjem, ozeblinah, protinskim, težavah pri ledvicam in mehurja, jetrih, vranici, slabih živcih, nespečnosti. Prevretek iz slame pospešuje izločanje seča. Izboljšajo prekrvavitev v trajno mrzlih nogah, zmehčajo kožo na podplatih. Iz mladega zelenega ovsa stiskamo klorofilni sok, ki ga pijemo zjutraj na tešče za izboljšanje splošnega počutja ali pa ga pijemo med ditetami pri različnih boleznih.

Ovseno parno kopel priporoča Sveta Hildegarda pri putiki, revmatizmu, duhovni razcepljenosti.

Recept sv. Hidegarde za ovseno parno kopel: 20 kg ovsa, 50 l vode.
Postopek: Oves kuhamo v vodi 20 minut, ga odcedimo, a vode ne zlijemo stran. V savni bolnika obložimo še s toplim ovsom od glave do peta. Odcejeno vodo pa polivamo po kamnih. Bolnik naj leži v savni tako obložen vsaj 30 minut.

Čaj iz slame ni priporočljiv za revmatike, putiko.

Kulinarika: Praženo in zmleto zrnje uporabljamo za pripravo žitne kave. Ovseno kašo skuhamo na mleku ali na vodi, ki jo pripravimo iz grobo mlete ovsene moke. Ovseno juho pripravimo iz dveh skodelic oluščenega ovsa, ki ga počasi pražimo , da postane rumenkast. Dodamo liter vode, osolimo, kuhamo 3/4 ure. Če je juha pregosta jo razredčimo z mlekom ali vodo, če imamo črevesno vnetje. Pijača za rekonvalescente: liter zrnja večkrat operemo (6-7x) v mrzli vodi, nato kuhamo v 2 litrih vode tako dolgo, da povre na polovico vode. Primešamo žlico medu, odcedimo. Napitek pijemo po požirkih čez dan. Ko smo starejši naj bo oves poleg jabolk in korenja naša vsakdanja prehrana.

Mlete luske so ovseni otrobi. Uporabljamo ga lahko tudi kot kopel iz zmleta zrna (zdroba) ali obkladek (kuhana kaša), in sicer pri psoriazi, ekcemih.

Ovseni zrezki z gobicami: Ovsene kosmiče drobno sesekljano zelenjavo, jajce, začimbe in gobice zgnetemo, oblikujemo v polpete, jih paniramo po želji in ocvremo v vročem olju.

Ovsena enolončnica: Ovsene kosmiče, moko ali zdrob stresemo v vročo vodo, primešamo drobno sesekljano zelenjavo in kuhamo 20 minut. Solimo na koncu.

Z ovsenimi kosmiči zgostimo juhe, prikuhe, omake.
Poznamo tudi piškote iz ovsenih kosmičev. Za ovsene poljubčke potrebujemo1 kg ovsenih kosmičev, 20 dag navadne ali polnovredne pšenične moke, 15 dag masla, 15 dag sladkorja, 2 jajci in 1 pecilni prašek. Sestavine zamesimo v testo, ga pustimo počivati 2 do 3 ure. Oblikujemo kroglice ali hlebčke in jih pečemo pri 220 stopinjah Celzija do zlato rumene barve.

Ovsene kroglice brez peke: Kosmičem dodamo kakav, sladkor, drobno sesekljane rozine, lešnikova, mandljeva in orehova jedrca in vodo. Vse skupaj močno pregnetemo. Lepljivo maso oblikujemo v kroglice in povaljamo v kokosovi moki.

Praktičen nasvet. Zelo umazane roke natremo z ovseno kašo in zdrgnemo.

OPOZORILO: Ni za bolnike s celiakijo. Ob uživanju ovsa, uživajmo veliko vode.

Viri: Wikipedija
Reinhard Schiller: Sv. Hildegarda: Razstrupljanje telesa
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine, 1999

VIRI MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDEH TER NJIHOVE ZNAČILNOSTI

Kalcij
Vloga: rast, ohranjanje zdravih zob in kosti,; delovanje živčevja; strjevanje krvi, krčenje mišic, pomaga prenavljati železo.
Viri: ribe(sardelice, girice, ki jih uživamo s kostmi), soja, mlečni izdelki, mandlji, sezamova semena, sončnična semena, vodna kreša, žitarice. Vitamin D olajša presnovo kalcija.
Znaki za premalo kalcija: rahitis, mehčanje kosti, osteoporoza.

Krom (element v sledeh)
Vloga: delovanje skeletnih mišic, shranjevanje in presnavljanje sladkorjev in maščob.
Viri: nerafinirani polnozrnati žitni izdelki, ribe in lupinarji ( školjke, polži, raki), pivski kvas, govedina.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči potrtost, zmedenost, razdraženost: pretirane količine kroma so lahko strupene.

Kobalt (element v sledeh)
Vloga: sestavni del vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost
Viri: meso, jetra, levice, lupinarji, listnata zelenjava
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje kobalta povzroča pomanjkanje vitamina B12 (slabokrvnost), težave s črevesjem, oslabelost mišic.

Baker (element v sledeh)
Vloga: tvorba rdečih krvničk, rast kosti, absorbiraje železa, pigmentacija las in kože.
Viri: lupinarji, oreščki, ledvice, stročnice, pivski kvas, voda iz bakrenih pip.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči slabokrvnost in majhno število belih krvnih telesc. OPOZORILO: Prevelika količina je lahko strupena.

Flour (element v sledeh)
Vloga: krepi zobe in kosti
Viri: flourirana voda iz pip, zobne paste, ribe, ki jih jemo s kostmi vred, meso, čaj in žitarice.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči razpadanje zob, osteoporozo, Pretirane količine povzročijo lisaste ali brezbarvne zobe, povečano gostoto v hrbtenici, rokah, nogah in poapnelost vezi in kit.

Jod (element v sledeh)
Vloga: tvorba hormonov v žlezi ščitnici, ki nadzirajo presnovo. Pospešuje rast, poveča ravne energije, poveča umsko pozornost.
Viri: jodirana sol, irski mah, haloga ( rjava morska alga), morski sadeži, sadje in zelenjava, ki raste na tleh, bogati z jodom.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje povzroči golšavost, povečanje telesne teže, pomanjkanje energije. Pretirani odmerki povzročijo bolezni ščitnice.

Železo
Vloga: tvorba hemoglobina, prenašanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida v telesnih tkivih, tvorba mioglobina ( rdečega barvila v mišicah)
Viri: rdeče meso, jetra, ledvica, ostrige, haloga, stročnice, suho sadje, oreščki, oves.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči slabokrvnost

Magnezij
Vloga: zdravi zobje in kosti, delovanje živcev, mišic in presnovnih encimov.
Viri: polnozrnate žitarice in izdelki iz njih, jajca, meso, oreščki, stročnice, semena.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči mišične krče, tresenje, tik, izgubo teka, slabost, nespečnost, nepravilno bitje srca.

Mangan (element v sledeh)
Vloga: delovanje živcev, mišic in mnogih encimov, močne kosti.
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči deformacije kosti in ovira rast telesa.

Molibden (element v sledeh)
Vloga: presnova železa, moška spolna funkcija, preprečevanje kariesa
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra
Znaki, če ga je premalo ali preveč: previsoki odmerki preprečijo telesu, da bi uporabilo baker.

Fosfor
Vloga: pretvorba in shranjevanje energije, zdrave kosti, delovanje mišic, živcev in nekaterih encimov, absorbiranje določenih vrst hrane,
Viri: meso, perutnina, ribe, lupinarji, oreščki, semena, stročnice, mlečni izdelki, jajca.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči bolečine v kosteh, okorele sklepe, nepravilnosti v delovanju osrednjega živčnega sistema, oslabelost. Pretirani odmerki slabo vplivajo na absorbcijo železa, kalcija, magnezija in cinka.

Kalij
Vloga: Vzdržuje ravnovesje tekočin in Ph ( kislosti in bazičnosti v telesu), odstranjuje odpadke iz telesa, pomaga pri pošiljanju kisika možganom, vpliva na delovanje živcev in mišic.
Viri: sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki, suhe slive, mleko.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje lahko povzroči,oslabelost mišic in paralizo, nizek krvni tlak, žejo, izgubo teka, občutljivost na hrup. Pretirane količine poslabšajo nekatere srčne bolezni.

Selen (element v sledeh)
Vloga: delovanje rdečih in belih krvnih telesc, skupaj z vitaminom E deluje kot antioksidant, razstruplja kovine, vključno s kadmijem, ščiti pred nekaterimi vrstami raka, preprečuje prhljaj in nekatere kožne bolezni, omogoča zdravo delovanje jeter.
Viri: česen, čebula, neoluščena pšenica in izdelki iz nje, ribe in lupinarji, rdeče meso, piščančje meso, brokoli, pivski kvas, brazilski oreščki.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči prezgodnje staranje, srčno-žilna obolenja, astmo in vpliva na nastanek raka. Pretirani odmerki povzročijo nevrološke težave.

Natrij
Vloga: Skupaj s kalijem vzdržujeta ravnovesje tekočin , zlasti vode , nadzirate Ph v telesu, delovanje živcev in mišic.
Viri: navadna sol, pecilni prašek, ribe in prekajeno meso, haloga, rdeča pesa, kokos, fige.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči vročinsko kap, dehidracijo, nizek krvni tlak, slabo prebavo. Pretirani odmerki pa visok krvni tlak, težave s srcem in edeme (zastajanje tekočine)

Žveplo (element v sledeh)
Vloga: sinteza beljakovin, vpliva na zdravje, kože, las in nohtov, pomaga v boju proti bakterijskim okužbam.
Viri: meso, ribe, mlečni izdelki, jajca, stročnice, zelje.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči neplodnost, povečanje žleze prostate, mozolj in kožne bolezni, počasno celjenje ran, počasen telesni, umski in spolni razvoj. Pretirani odmerki lahko povzročijo drisko, slabost, omotičnost, dehidracijo.

Dnevno priporočena hrana, da bomo zaužili čim več potrebnih vitaminov in mineralov :
polnozrnati izdelki- kruh , žitarice
oreščki in stročnice
avokado
listnata zelenjavamorska hrana

glej še izdelek vemma http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/vemma-trenutno-najmocnejsi-oksidant-na.html in http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/kje-lahko-narocim-napitek-vemma.html

ŽITO

Ali veste, da bi nam zadostovale zaloge hrane za leto dni za odraslo osebo, če bi imeli na voljo med 170-230 kg žita kot je pšenica, riž, koruza, ječmen, oves, proso riž itd., 20 kg fižola v zrnju graha ali leče ter 25 kg krompirja? Od tega se žita dobro obdržijo, če jih hranimo pri temperaturi 18 stopinj C ali manj, se ohranijo 10-20 let. Pomanjkljivost pšenice je, da je čedalje več ljudi alergičnih na gluten. Oves je žito, ki je lahko prebavljivo, pomemben vir beljakovin in vitaminov B, vključno u inositolom. Predstavlja dober vir energije, pomembno je tudi, da ne zakisljuje, ker deluje alkalno. Najprimernejša oblika shranjevanja je zdrob, kaša, kosmiči. Proso je naslednje alkalno živilo. Vsebuje 5% maščob, 10% beljakovin, 0,05% sladkorja, 60% škroba, 2,5 % vlaknin, 2,8 % rudninskih snovi in številne vitamine iz skupine B. Proso lahko dodajmo drugim žitom, da jih alkalno uravnovesimo (ostala žita namreč zakisljujejo), omakam. Polnozrnati rjavi riž je zelo hranljiv, vsebuje veliko vitaminov iz skupine B. Zaradi tega, ker luščina vsebuje olje, ni tako obstojen za hranjenje na dolgi rok. V hladnem prostoru še vedno vzdrži nekaj let. Slika: Wikipedija

KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

HRANA, KI ZNIŽUJE LDL HOLESTEROL

Avokado,
česen,
fižol,
gobe šiitake,
grenivka
jabolko,
ječmen,
korenje,
mandlji,
olivno olje,
orehi,
oves,
riževi otrobi,
soja.

Hrana, ki ohranja LDL holesterol netoksičen:
vitamin C;
beta karoten,
vitamin E,
Koencim Q-10,
olivno olje, avokado, mandlji
rdeče vino.

ZNIŽAJMO KRVNI SLADKOR

Rastline in živila, ki vplivajo na znižanje sladkorja v krvi:

• lisit borovnic in jagod v čaju. Na 1 liter vode prgišče suhih listov. Pijemo čaj 21 dni, prekinemo za 15 dni.
• plešec, vsak dan popijemo 2-3 skodelice preliva iz 4 žličk posušenega preliva.
• koprive kot poparek.
• svež jagodni sok
• jemo dušene bučke
• kislo zelje, najbolje, da ga uživamo presno na tešče
• muškatni orešček, ribamo ga v jedi
• beluši
• hren
• kumarice
• fižolove luščine v čaju
• limonin sok brez sladkorja 
• potrošnik v čaju
• brezovi listi v čaju
• med, a tukaj je pri diabetih potrebna stalna kontrola
• robida, listi v čaju, sadeži.
• žajbelj
• stročji fižol
• oves

PIRA (Triticum spelta)

Za piro je že sveta Hidelgarda menila , da je najboljše žito. Najnovejša dognanja v prehrani pa potrjujejo njeno spoznanje. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno po srednji in severni Evropi, pšenica pa prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje-dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in ostalih zaščitnih sredstev. Celo radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu.

Pira vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v pravem razmerju, da jih človekovo telo lahko izkoristi, pri tem pa ne obremenjuje prebavnega trakta. Včasih so piro poželi še zeleno, ker se je zrela kasneje hitro osipavala že med žetjem.
Piro priporočajo za prehrano zdravih in bolnih ljudi. Pripravljamo jo lahko na več načinov, iz njene moke lahko pečemo kruh, prepečenec, torte, drobno pecivo, omlete. Lahko jo kuhamo kot kašo, v juhi s celimi zrni kot riž. Pripravljamo jo slano ali sladko. Je blagega okusa in je odlična za samostojne jedi, solate, enolončnice, prikuhe. Z njo lahko nadomestimo ječmenovo kašo. Vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, beljakovin in dragocenih sestavljenih ogljikovih hidratov. vsebuje tudi vitamine, minerale kot so kalij, kalcij, magnezij in elemente v sledeh kot so cink, železo in baker. Pira je lahko predelana v moko, kosmiče, zdrob, ali pa jo v obliki celih zrn uporabljamo za juhe, kruh, rezance, vlivance. Z rednim, vsako dnevnim uživanjem pire se naše počutje popravi, prav tako se poveča storilnost in sposobnost koncentracije.

Pira je zelo uporabna pri dietah, zaradi alergij na pšenične beljakovine. Klorofilni sok iz mladih pririnih listov lahko izboljša počutje in poveča odpornost organizma, zato ga priporočajo okrevajočim bolnikom in starim ljudem ter pri težjih organskih obolenjih. Klorofil je zelo podoben po kemijski sestavi hemoglobinu v krvi, lahko hitro povečamo količino kisika v krvi in telesu. Klorofil izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Hildegarda je s piro blažila tudi bolečine v sklepih.

Kruh iz pirine moke osnovni recept: sv. Hiledegarda pravi, da je najbolj peči kruh, ko je po setvenem koledarju dan za cvet ali plod. Če nimate setvenega koledarja se lahko ravnate po tem, da se luna debeli ( prvi krajec) in ozvezdje strelca ali dvojčkov. Na 1 kg pirine moke vzamemo 660 ml vode. Če dodamo maslo, jajca, pirin zdrob ali kaj drugega, se količina vode spremeni. Moko stresemo na delovno površino ali v veliko skledo na sredini naredimo jamico. V visok vrč si pripravimo mlačno vodo. Od celotne količine zlijemo 100 ml vode v jamico in vanjo damo 7 g kvasa. Od roba potegnemo samo toliko moke, da zgnetemo kvasec. ( za približno pest testa). Hlebček, ki ga dobimo, položimo v vrč s preostalo vodo , v jamico pa stresemo začimbe, sol in sladkor. Pustimo, da hlebček v vrču vzhaja, dokler ne priplava na površje. Tako dobljen kvasec zlijemo v jamico, nato pa postopoma od roba jemljemo moko in mesimo, dokler ne dobimo najprej zelo mehkega in gladkega in skoraj tekočega testa, šele potem pritegnemo k mesenju celotno količino moke in vse skupaj zgnetemo v voljno testo. Mesenje je lažje, le testo razvlečemo čez celo delovno površino in ga znova in znova zgnetemo. To ponavljamo toliko časa (5-10 minut), da dobimo gladko zmes, ki se zlahka loči od rok in delovne površine. Testo potresemo z moko , pokrijemo in pustimo, da vzhaja, dokler se ne podvoji. Po vzhajanju ga ločimo od podlage z lopatko, a ga ne gnetemo več. Potresemo ga z moko, pokrijemo in počakamo, da znova vzhaja. Trikrat ponovimo. Po zadnjem vzhajanju testo z rokami povaljamo po delovni površini, da postane čvrsto. Iz testa oblikujemo hlebec, štruco, žemlje, preste itd. in ga položimo v pekač. Pred peko ga s čopičem premažemo z vodo ali poškropimo. Pečemo pri 220 stopinjah, po 10 minutah znižamo temperaturo na 200 Stopinj. Pekovsko pecivo pečemo cca 25 minut, hlebec ali štruco pa 40-50 minut. Kruh lahko začinimo s 3 noževimi konicami rjavega sladkorja, 2 noževi konici galganta, 2 noževi konici bertrama, 2 noževi konici komarčka, 2 noževi konici ožepka.

Kruh iz pirine moke:
Sestavine:
500 g polnozrnate pirine moke, še najbolj sveže mlete
20 g kvasa,
1 čajna žlička medu,
1/2 litra svežega mleka
1/2 do 1 čajna žlička morske soli

Po želji dodamo: mandlje ali kardamom ali kumino itd..

Postopek: iz sestavin pripravimo testo in ga pustimo vzhajati. S testom napolnimo model, pustimo še 1/2 ure vzhajati, nato približno 1 uro pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Takega kruha spečemo več, ker je zelo primeren za zamrzovanje bodisi cel ali narezan na rezine. Zmrznjene rezine damo v pekač in popečemo tako, da je kruh tak kot bi bil pravkar sveže pečen.

Kvašen kruh recept za začetnike:
Sestavine: 675 g polnozrnate ali bele pirine moke ( lahko si naredimo mešanico obeh), zavitek kvasa, 2 žlički soli., 1/2 litra vode. Suhe sestavine med seboj pomešamo, dodamo 1/2 litra vode, mešamo z leseno kuhalnico 3-5 minut. Nato testo damo v lončen model, ga pustimo 8 ur vzhajati, damo ga v segreto pečico na nizki rešetki in pečemo 30 minut na 225 Celzija in nato še 30 minut na 180 Celzija. Pečen kruh vzamemo iz modela in ga naložimo na rešetko,da se ohladi.
Pražena pirina zrna: Če zrna pire popražimo v ponvi brez maščobe, dobimo okusen gofio. Zrna med praženjem mešamo z leseno kuhalnico, dokler ne dobijo zlate barve. Med praženjem neprestano poka in prasketa, ker zrna izgubljajo tekočino v 3-5 %, dobijo pa poveča volumne za 3-5%. Po praženju zrna ohladimo v porcelanasti posodi in shranimo v neprodušno zaprti posodi.

Osnovni recept za pirino zrnje:
1 kg pirinega zrnja opremo v hladni vodi skozi gosto cedilo. Prilijemo 2 l hladne vode in ko zavre, dodamo začimbe kot sta galgant in bertram in kuhamo na nizki temperaturi 40 minut. Šele potem solimo in pustimo, da zrna nabreknejo in popokajo. Zrnje razdelimo na porcije v plastične vrečke in zamrznemo, da jih imamo na zalogi. Zrnje uporabimo za prirpavo rižot, sendvičev, nadevov, zakuh.

Kaša iz pirinega zrnja: Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v majhni količini vode in dodamo 5-6 žlic kuhanega pirinega zrnja, ščepec cimeta, kavno žličko rjavega sladkorja in 3 žlice navadnega jogurta.

Kaša iz ovsenih kosmičev: sv. Hildegarda oves priporoča za zdrave in bolehne ljudi. Ne pa za bolne, ker preveč greje. V 150 ml vode, 5 žlic ovsenih kosmičev, žlica rozin, začimbe oz. 45 g mletega cimeta, 45 g mletega muškatnega oreščka in 10g mletih klinčkov ter malo sladkorja. Vse skupaj zavremo in pustimo 5 minut.

Kaša iz pirnih kosmičev: 150 ml vode, 3 žlice pirnih kosmičev, 2 žlici pirinega zdroba zavremo. Dodamo nastrgano jabolko, malo počakamo, da zmes nabrekne.

Pririna kava: Če zrna pražimo tako kot zgoraj, le da jih pustimo, da potemnijo namesto pozlatijo, jih lahko uporabimo za žitno kavo. Pripravi se lahko na več načinov. Lahko namočimo cela zrna v vrelo vodo in pustimo nekaj minut vreti. Dobimo zelenkasto rjavo tekočino, ki ji dodamo mleko. Naslednji dan tem zrnom dodamo novo žlico svežega zrnja in spet pokuhamo. Tako lahko pripravljamo kavo cel teden, preden zrnje zavržemo. Zadnja kava bo po barvi že črna kot prava kava. Drug recept pravi, da vzamemo 1 jedilno žlico praženega zrnja na pol litra vode, ga grobo zmeljemo, 3 minute kuhamo v vreli vodi, precedimo, naslednji dan pa uporabimo novo zrnje, ki jih pred uporabo sveže zmeljemo. V vseh primerih pijemo pirino kavo z mlekom. Taka kava blaži kislost v želodcu, ker je bazična, razkisljuje telo in razstruplja. Je idealna za preganjanje mačka po prekrokani noči.

Pirina juha z zelenjavo: Na osebo vzamemo 2 žlici pirinega zdroba ali polnozrnate pirine moke, pomešamo jo z 1/4 mrzle vode in neprestanim mešanjem kuhamo 3-5 minut. Dodamo zelenjavno špinačno ali čemaževo juho. Lahko uporabimo katerokoli zelenjavo ( komarček, korenje, pastinak, fižol, čičeriko, rdečo peso, buče, koprive. Zelenjavo operemo, skuhamo v malo vode. Vse skupaj z vodo vred stresemo v pirino juho, solimo, okisamo in začinimo s peteršiljem. Pirina zrna so odlična zakuha za zelenjavne juhe.

Čista zelenjavna juha: Sestavine: 1 čebula, 1 komarček, 2 korena. Vse drobno narežemo in skuhamo v 1 litru 1/2 do 2 litrov. Po okusu solimo, začinimo s pelinom, jušnimi začimbami. V juhi razpustimo 1-2 žlici masla, potresemo s svežim drobnjakom ali peteršiljem. Zakuhamo jo lahko s pirinimi rezanci, žličniki iz pirinega zdroba ali pirinimi zrni.

Gosta pirirna juha : Za eno porcijo potrebujemo 1/2 skodelice pirinega zrnja, 1/2 l vode in kuhamo 20 minut. Dodamo 150 g mešane zelenjave kot je komarček, zelena, korenje , repa in kuhamo do mehkega še približno 20 minut. Po želji odcedimo vodo in jo prihranimo. Zelenjavo spasiramo in dolijomo odlito juho. Začinimo z galgatom, bertemom, ožepkom in muščarnim oreščkom.

Bučke nadevane s piro (za 4 osebe): Skuhamo 250 g pire. Dve mladi bučki prerežimo in izdolbimo sredico. Na oljčnem olju prepražimo 2 stroka česna, dodamo na kocke narezani bučki in zalijte z 2 dl smetane. Primešajte kuhano piro, 2 razžvrkljamo jajci, začimbe, baziliko, peteršilj. Solite po okusu. Mešajte, da se jed zgosti in jajca zakrknejo: S pripravljeno maso nadevajte izdolbene bučke. S pripravljeno maso nadevajte bučke, čez nadev potresite 200 g naribanega sira edamca. Vse skupaj postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija in pecite 15 minut.

Pirina "holandska"dieta: 3-4 mesece uživamo vsak drugi dan samo piro, vmesne dni pa običajno hrano. Tako lahko zdravo shujšamo tudi do 40 kg v 4 mesecih, v povprečju 10 kg na mesec. Kura je manj učinkovita pri tistih, ki so že pred tem kakorkoli uživali piro.

Rižota iz pire: 2 skodelici pirinega zrnja ali riža stresemo v cedilo in speremo pod tekočo vodo. Pirin riž je oluščena pira, ki je kuhana po 10-20 minutah. Če vzamemo pirino zrnje se čas kuhanja podaljša najmanj za enkrat. Na drobno narežemo čebulo in ji podušimo na žlički olja ali masla, dokler ne potekleni. Razredčimo s 100 ml belega vina in začinimo z galgatom, bertramom, materino dušico, in sabljastim triplatom. Dolijemo 4 skodelce vode in kuhamo na nizki temperaturi 20 minut. Ko je jed kuhana solimo in primešamo še košček masla in malo naribanega sira. Rižoti lahko primešamo druge vrste zelišč v kombinaciji: bršljanasto krebuljico, peteršilj, regrat ali koprive. V naslednji različici pa lahko 10 minut pred koncem kuhanja dodamo na kocke narezano zelenjavo kot je komarček, korenje in podobno.

Pečene pirine zdrobove rezine: Zmešamo 800 ml mleka, 200 g pirinega zdroba, ščepec soli, galgant, bertram in muškatni orešek. Ko zavre, odtsavimo, pokrijemo in pustimo, da jed nabrekne in se ohladi. Takrat dodamo 50 g razmehčanega masla, 2 jajci, 2 žlici parmezana. Premašamo, naložimo v namaščen pekač, pokapamo z maslom in potresemo z naribanim sirom. Pekač postavimo za 4 ure na hladno, potem pa pečemo pri 200 stopinjh 25-30 minut.

Zelenjavni polpeti iz zelene pire: ( zelena pira je požeta 3-4 tedne pred polno zelostjo, ko je klasje še zeleno).

Potrebujemo: 40 dag zelenega zrnja, 100 dag ovsenih kosmičev, eno do dve čebuli, nekaj vejic peteršilja, zelenjava ( koleraba , korenje, grah), zelišča( majaron, materina dušica, muškat), jajce, sol in olje. Grobo zdrobljeno pirino zrnje vsujemo v zelenjavno juho in kuhamo 2 uri, da voda povre. Polpete pripravimo tako, da drobno narezano čebulo prepražimo na olju, dodamo sesekljan peteršilj in zelišča, jajce, ohlajena pirina zrna s sesekljano jušno zelenajvo in ovsene kosmiče. Z roko oblikujemo hlebčke, ki jih na vrhu posipamo bučna ali sončnična semena in jih pritisnemo v maso. Polpete položimo v vrelo olje in v ponvi popečemo na obeh straneh.

Zrnje pire se tudi kuha, celo ali zdrobljeno za dietetično pripravljene jedi, katere naj bi uživali oslabeli ljudje s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih. Tudi pirina slama je iskan pridelek v pletarstvu, je trpežna, dovolj dolga in prožna ter se lahko uporabi za celo vrsto okrasnih izdelkov. Zelo jo cenijo kmetovalci, kateri pridelujejo pridelke po biodinamični metodi. S plevami pire polnijo vzglavnike.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik : Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

Reinard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)

Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina , 2006

Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine; Založba kmečki glas, 1999