PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

KORENJE (Daucus carota)

Druga imena: kuzmorka, merlin, navadni koren, svinjski koren.

Družina: kobulnice
Učinkovine: vitamini A, B1, B2, C, H, vlaknine, belajkovine, flavonoidi, eterično olje.

Zdravilni učinki: Uživanje korena povečuje število rdečih krvničk, je najboljše dietno zdravilo za bolna jetra. Korenčkov sok, ki ga pijemo na tešče vsako jutro nam pomaga pri obnovi jeter, pri težavah z dihali. Korenčkova juha je naravno zdravilo proti driski. Skuhajmo 1/2 kg rdečega korenja v litru vode. Ko se zmehča, ga zmeljemo v kašo, dodamo tekočino, da dobimo 1 liter zmesi. , vmešamo 3 g soli in jed je pripravljena. Juha lahko stoji 24 ur.
Že živo oranžno-rumena barva korenja nam pove, da vsebuje veliko betakarotena, iz katerega v telesu nastaja vitamin A. pomanjkanje tega se kaže kot nočna slepota (kurja), kronično pomanjkanje pa lahko vodi celo v slepoto. Varuje nas pred gnilobnimi procesi v črevesju, odpravlja vodenične otekline in ledvičnih bolezni. Biotin uravnava delovanje lojnih žlez, preprečuje zamaščenost kože, prezgodnje izpadanje las, vitamin E pa nas kot antioksidant varuje pred obolenji.
Proti hripavosti, astmi : 3 velike korene kuhamo 1/4 ure. nato jih nastrgamo in iz njih iztisnemo sok. Zmešamo ga z vodo, v razmerju en del soka, dva dela vode. Pijemo čim bolj vroč napitek po kozarčkih 6 x dnevno.
Proti čiru ali gastritisu pomaga pitje čiste korenčkove juhe. 1/2 kg korenja zrežemo na kolute kuhamo in ga 1/2 ure kuhamo v poldrugem litru vode, ki jo solimo. Juho pijemo čim bolj vročo. Kura traja 10 dni.


S korenčkovim sokom odpravimo pekočo zgago.

Morda ni odveč poudariti, da se vitamin A topi samo v maščobah, zato je najbolj, da ga uživamo pripravljenega v solati, z olje, maslom, mastjo ali smetano.

Juha s korenjem in jabolkom:
Na vroče olje dodamo curry in pražimo približno 2 minuti.
Nato dodamo opran in narezan korenček, sesekljano čebulo in narezano jabolko. Vse skupaj dušimo 15 minut. Med dušenjem posodo večkrat pretresemo. Nato mešanico preložimo v mešalnik in prilijemo polovico jušne osnove. Gladko zmes nato ponovno prelijemo v posodo in dodamo še preostali del jušne osnove. Juho posolimo in popopramo. Preden juho postrežemo ji dodamo še jogurt.

Presna korenčkova juha z lešniki:
2 manjši jabolki olupimo in narežemo na krhlje. Ostrgamo 250 g korenja in narežemo . S paličnim mešalnikom zmeljemo jabolka, korenje, 50 g mletih lešnikov, žličko javorjevega sirupa, ingver, cimet, 4 dl vode. Juho lahko po okusu še solimo ali popramo.

Kolač iz korenja:
Sestavine: pšenična bela moka 250g, pecilni prašek, cimet, 1 čajna žlička, sladkor - rjavi 150g,
korenje 125g, jabolka 2 kosa, orehi 60g, 2 jajci, olje - sončnično 150g,

Sestavine za namaz: skuta - polnomastna 90g, margarina 90g, sladkor - v prahu 175g,
pomarančna lupina.

Postopek:
V posodo damo moko, pecilni prašek in cimet, ter dodamo sladkor. Vse skupaj dobro premešamo. Korenje olupimo in naribamo. Jabolki olupimo in naribamo. Orehe sesekljamo.
Korenje, jabolki in orehe damo k moki, dodamo jajci in olje, ter vse skupaj dobro zmešamo.
Pekač obložimo s peki papirjem. Vanj damo maso in pečemo 1 uro na 180° C. Ko je kolač pečen, ga zvrnemo iz pekača in pustimo da se ohladi.


Priprava namazaV posodo damo skuto, margarino, sladkor v prahu in pomarančno lupino. Vse dobro premešamo da nastane gladka masa. S to maso namažemo kolač po zgornji površini.

Zdravilna pa je tudi cela rastlina s semeni vred. Vsebuje veliko eteričnih olj, zato razkužuje sečila, priporočajo jo pri vnetju sečnega mehurja in prostate. Lahko ga uporabljamo tudi pri zdravljenju ledvičnih kamnov. V kombinaciji z drugimi zelišči pa pri protinu in revmi, ker je diuretik, ki pripomore k čiščenju organizma. Semena so pomirjajoč karminativ, zato olajšajo napenjanje in pomagajo pri koliki.

Uporabljamo posušene dele rastline in semena, ki jih nabiramo od zgodnjega do poznega poletja., ko rastlina cveti, ali pa med poznim poletjem in zgodnjo jesenjo, ko zorijo semena.

Poparek iz zelišča: Žličko posušenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in namakamo 1o-15 minut. Tekočino pijemo trikrat na dan. Poparek iz semen pripravimo iz 1/3 do 1 žličke semen na skodelico vode.

Tinktura: Trikrat na dan vzamemo 1-2 ml tinkture, ki jo pripravimo po splošnem receptu.

Pri okužbah sečil v čaje mešamo zimzeleni gornik in rman.



Vir: David Hoffmann: Zelišča: ceostno zdravljnje
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, 2013

LUŠTREK ( Levisticum officinale/ Ligusticum paludapifolium)

Druga imena: belestica, leštjan, levstek, ljubček, ljubec, lustek, lustik, čuštek, luštrik, luštrk

Družina:Kobulnice
Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčina, smola
Zdravilne lastnosti: za odvajanje urina in čiščenje krvi, čez noč namočen luštrek v vinu spodbuja menstruacijo in preprečuje zamašenost vranice in jeter. Zdravi mehur in ledvice, pomaga pri migreni. Prelitek suhe zeli ali korenine pomaga širiti zamašene dihalne poti. V 5 litrov vode prekuhamo korenine, zel ali liste in naredimo dodatek za kopel, ki pomaga proti težavam v spodnjem delu trebuha. Včasih so z vročimi obkladki luštreka zdravili gnojne rane. Čaj iz semen luštreka, kumine in janeža preganja mačka. Luštrek je močen afrodiziak. Dviga energijo ledvic , zato spodbuja delovanje sečil in rodil. Spodbuja spolni nagon. Luštrek pomaga pri srčni oslabelosti in srčnemu popuščanju. V obliki obkladkov pomaga pri edemih, nečisti koži in ranah, ki se slabo celijo. Luštek odpravlja beljakovine v urinu, pomaga pri splošni oslabelosti živcev, histeriji, neprijetnemu vonju znoja,    

Luštrek naravno uspeva v zahodni Aziji in južni Evropi, kjer se uporablja vse od rimskih časov dalje. Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Vendar danes ugotavljajo, da to ne drži. Nekateri iz bivših jugoslovanskih republik mu pravijo kar »vegeta«, ker je glavna sestavina le te. Luštrek je zelo aromatično zelišče po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega pri nas najpogostejšega luštreka poznamo še škotski in črni luštrek. Večinoma se uporabljajo listi luštreka skupaj s steblom, bolj redko pa semena in korenine. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Sveže liste lahko v plastični vrečki hranimo v hladilniku tri do štiri dni, lahko pa jih tudi zamrzujemo in sušimo, le da pri slednjem nekoliko spremenijo okus, ki postane bolj podoben zeleni. V kombinaciji z drugimi začimbami ga lahko uporabljamo v juhah ali pa dodamo nekaj listov pri kuhanju krompirja, korenčka ali stročjega fižola. Sesekljane liste pa lahko dodate skoraj vsaki zeleni solati. Za luštrek je tudi značilno, da hrani doda prefinjen okus, potrebno pa je biti varčen pri uporabi, kajti je izredno močno zelišče in že nekaj lističev zadostuje za aromo celega lonca zelenjavne ali krompirjeve juhe. Luštrek pa naredi jed tudi bolj slano, zato je lahko nadomestek soli pri ljudeh, ki ne smejo uživati veliko soli.

Kulinarika: Sveže in posušene liste uporabljamo kot jušno zelenjavo namesto zelene. Poda se v mesne, ribje in zelenjavne juhe, omake, raguje, enolončnice.Ker ima močno aromo, jo dozirajmo previdno. Dodamo v manjših količinah, 10 minut pred  koncem kuhanja. Odličen je s korenovkami: korenje, zelena, topinambur, pastinak; z gobami, stročnicami, paradižnikom in krompirjem. Po okusu je podoben Maggi jušni osnovi, zato ga nekateri imenujejo tudi Maggi zelišče. Odličen je tudi v mesnih jedeh in enolončnicah. Uživamo lahko tudi presne liste v solati ali podušene. Korenine lahko vložimo v kis. Seme zdrobljeno dodajamo v kruh, ga potresemo po kuhanem krompirju, dodamo v  solaten prelive. Dobro se ujema s čilijem, česnom, koprom, lovorjem, origanom, peteršiljem, drobnjakom, brinovimi jagodami, timijanom.

Korenčkova juha z luštrekom
Sestavine za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag korenja, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 5 žličk kisle smetane, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, da porumenita. Dodajte očiščeno in na drobno naribano korenje ter zalijte z juho ali vodo in pustite da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se korenje zmehča ter postrezite s kislo smetano.

Tunin file s porom in luštrekom
Sestavine za 4 osebe potrebujemo: 80 dag tuninega fileja, sok pol limone, 2 pora, 5 žlic oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane, 1 žličko sesekljanega svežega luštreka in sol.

Postopek:Tunin file narežite na centimeter debele rezine, jih solite in pokapajte z limoninim sokom. Por razpolovite ter ga dobro operite in narežite na tanke kolobarje. V ponvi s pokrovom segrejte oljčno olje, na njem podušite por, dodajte vino in kislo smetano, solite po okusu in dušite nekaj minut. Dodajte rezine tuninega fileja, pokrijte in dušite 15 minut. Nazadnje potresite s sesekljanim luštrekom in takoj postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Popečena polenta z luštrekom in gorgonzolo
Sestavine: za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mleka, 17 dag koruznega zdroba, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 1 žlico oljčnega olja, 15 rezin gorgonzole, sol in sveže mlet poper.

Postopek: V posodi zavrite mleko in vanj vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še 5 minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte luštrek, solite in poprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15 x 30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako rezino polente položite rezino gorgonzole in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da se sir stopi. Ponudite vroče s kislo smetano.
Luštekova juha s paradižnikom in jabolki
Sestavine za 4-6 oseb:4 žlice masla, 1 srednje velika čebula sesekljana na drobno,500 g olupljenega in sesekljanega paradižnika,4 velika razkoščičena, olupljena, kuhana jabolka in zmečkana jabolka,125 g grobo nasekljanih luštrekovih listov,1 liter zelenjavne juhe, (jušne osnove)sol, sveže mlet poper,drobno nasekljani luštrekovi listi ali jogurt za končni okus.
Postopek: Na maslu popražimo čebulo. Dodamo jabolka, paradižnik, luštrekove liste ter kuhamo 2-3 minute. Vse prelijemo z jušno osnovo in kuhamo na zmernem ognju 30 minut. Spasiramo v električnem mešalniku in precedimo skozi gosto cedilo v novo posodo. Dodamo še sol in poper in spet pogrejemo. Juho lahko serviramo hladno ali toplo. Vročo potresemo s svežimi luštrekovimi listi, hladno pa ped serviranjem prelijemo z jogurtom.

OPOZORILO: Izogibajo naj se ga nosečnice in bolniki s povišano temperaturo.
Vir: Boris Bergant na http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10468
Elizabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

PIRA (Triticum spelta)

Za piro je že sveta Hidelgarda menila , da je najboljše žito. Najnovejša dognanja v prehrani pa potrjujejo njeno spoznanje. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno po srednji in severni Evropi, pšenica pa prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje-dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in ostalih zaščitnih sredstev. Celo radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu.

Pira vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v pravem razmerju, da jih človekovo telo lahko izkoristi, pri tem pa ne obremenjuje prebavnega trakta. Včasih so piro poželi še zeleno, ker se je zrela kasneje hitro osipavala že med žetjem.
Piro priporočajo za prehrano zdravih in bolnih ljudi. Pripravljamo jo lahko na več načinov, iz njene moke lahko pečemo kruh, prepečenec, torte, drobno pecivo, omlete. Lahko jo kuhamo kot kašo, v juhi s celimi zrni kot riž. Pripravljamo jo slano ali sladko. Je blagega okusa in je odlična za samostojne jedi, solate, enolončnice, prikuhe. Z njo lahko nadomestimo ječmenovo kašo. Vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, beljakovin in dragocenih sestavljenih ogljikovih hidratov. vsebuje tudi vitamine, minerale kot so kalij, kalcij, magnezij in elemente v sledeh kot so cink, železo in baker. Pira je lahko predelana v moko, kosmiče, zdrob, ali pa jo v obliki celih zrn uporabljamo za juhe, kruh, rezance, vlivance. Z rednim, vsako dnevnim uživanjem pire se naše počutje popravi, prav tako se poveča storilnost in sposobnost koncentracije.

Pira je zelo uporabna pri dietah, zaradi alergij na pšenične beljakovine. Klorofilni sok iz mladih pririnih listov lahko izboljša počutje in poveča odpornost organizma, zato ga priporočajo okrevajočim bolnikom in starim ljudem ter pri težjih organskih obolenjih. Klorofil je zelo podoben po kemijski sestavi hemoglobinu v krvi, lahko hitro povečamo količino kisika v krvi in telesu. Klorofil izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Hildegarda je s piro blažila tudi bolečine v sklepih.

Kruh iz pirine moke osnovni recept: sv. Hiledegarda pravi, da je najbolj peči kruh, ko je po setvenem koledarju dan za cvet ali plod. Če nimate setvenega koledarja se lahko ravnate po tem, da se luna debeli ( prvi krajec) in ozvezdje strelca ali dvojčkov. Na 1 kg pirine moke vzamemo 660 ml vode. Če dodamo maslo, jajca, pirin zdrob ali kaj drugega, se količina vode spremeni. Moko stresemo na delovno površino ali v veliko skledo na sredini naredimo jamico. V visok vrč si pripravimo mlačno vodo. Od celotne količine zlijemo 100 ml vode v jamico in vanjo damo 7 g kvasa. Od roba potegnemo samo toliko moke, da zgnetemo kvasec. ( za približno pest testa). Hlebček, ki ga dobimo, položimo v vrč s preostalo vodo , v jamico pa stresemo začimbe, sol in sladkor. Pustimo, da hlebček v vrču vzhaja, dokler ne priplava na površje. Tako dobljen kvasec zlijemo v jamico, nato pa postopoma od roba jemljemo moko in mesimo, dokler ne dobimo najprej zelo mehkega in gladkega in skoraj tekočega testa, šele potem pritegnemo k mesenju celotno količino moke in vse skupaj zgnetemo v voljno testo. Mesenje je lažje, le testo razvlečemo čez celo delovno površino in ga znova in znova zgnetemo. To ponavljamo toliko časa (5-10 minut), da dobimo gladko zmes, ki se zlahka loči od rok in delovne površine. Testo potresemo z moko , pokrijemo in pustimo, da vzhaja, dokler se ne podvoji. Po vzhajanju ga ločimo od podlage z lopatko, a ga ne gnetemo več. Potresemo ga z moko, pokrijemo in počakamo, da znova vzhaja. Trikrat ponovimo. Po zadnjem vzhajanju testo z rokami povaljamo po delovni površini, da postane čvrsto. Iz testa oblikujemo hlebec, štruco, žemlje, preste itd. in ga položimo v pekač. Pred peko ga s čopičem premažemo z vodo ali poškropimo. Pečemo pri 220 stopinjah, po 10 minutah znižamo temperaturo na 200 Stopinj. Pekovsko pecivo pečemo cca 25 minut, hlebec ali štruco pa 40-50 minut. Kruh lahko začinimo s 3 noževimi konicami rjavega sladkorja, 2 noževi konici galganta, 2 noževi konici bertrama, 2 noževi konici komarčka, 2 noževi konici ožepka.

Kruh iz pirine moke:
Sestavine:
500 g polnozrnate pirine moke, še najbolj sveže mlete
20 g kvasa,
1 čajna žlička medu,
1/2 litra svežega mleka
1/2 do 1 čajna žlička morske soli

Po želji dodamo: mandlje ali kardamom ali kumino itd..

Postopek: iz sestavin pripravimo testo in ga pustimo vzhajati. S testom napolnimo model, pustimo še 1/2 ure vzhajati, nato približno 1 uro pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Takega kruha spečemo več, ker je zelo primeren za zamrzovanje bodisi cel ali narezan na rezine. Zmrznjene rezine damo v pekač in popečemo tako, da je kruh tak kot bi bil pravkar sveže pečen.

Kvašen kruh recept za začetnike:
Sestavine: 675 g polnozrnate ali bele pirine moke ( lahko si naredimo mešanico obeh), zavitek kvasa, 2 žlički soli., 1/2 litra vode. Suhe sestavine med seboj pomešamo, dodamo 1/2 litra vode, mešamo z leseno kuhalnico 3-5 minut. Nato testo damo v lončen model, ga pustimo 8 ur vzhajati, damo ga v segreto pečico na nizki rešetki in pečemo 30 minut na 225 Celzija in nato še 30 minut na 180 Celzija. Pečen kruh vzamemo iz modela in ga naložimo na rešetko,da se ohladi.
Pražena pirina zrna: Če zrna pire popražimo v ponvi brez maščobe, dobimo okusen gofio. Zrna med praženjem mešamo z leseno kuhalnico, dokler ne dobijo zlate barve. Med praženjem neprestano poka in prasketa, ker zrna izgubljajo tekočino v 3-5 %, dobijo pa poveča volumne za 3-5%. Po praženju zrna ohladimo v porcelanasti posodi in shranimo v neprodušno zaprti posodi.

Osnovni recept za pirino zrnje:
1 kg pirinega zrnja opremo v hladni vodi skozi gosto cedilo. Prilijemo 2 l hladne vode in ko zavre, dodamo začimbe kot sta galgant in bertram in kuhamo na nizki temperaturi 40 minut. Šele potem solimo in pustimo, da zrna nabreknejo in popokajo. Zrnje razdelimo na porcije v plastične vrečke in zamrznemo, da jih imamo na zalogi. Zrnje uporabimo za prirpavo rižot, sendvičev, nadevov, zakuh.

Kaša iz pirinega zrnja: Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v majhni količini vode in dodamo 5-6 žlic kuhanega pirinega zrnja, ščepec cimeta, kavno žličko rjavega sladkorja in 3 žlice navadnega jogurta.

Kaša iz ovsenih kosmičev: sv. Hildegarda oves priporoča za zdrave in bolehne ljudi. Ne pa za bolne, ker preveč greje. V 150 ml vode, 5 žlic ovsenih kosmičev, žlica rozin, začimbe oz. 45 g mletega cimeta, 45 g mletega muškatnega oreščka in 10g mletih klinčkov ter malo sladkorja. Vse skupaj zavremo in pustimo 5 minut.

Kaša iz pirnih kosmičev: 150 ml vode, 3 žlice pirnih kosmičev, 2 žlici pirinega zdroba zavremo. Dodamo nastrgano jabolko, malo počakamo, da zmes nabrekne.

Pririna kava: Če zrna pražimo tako kot zgoraj, le da jih pustimo, da potemnijo namesto pozlatijo, jih lahko uporabimo za žitno kavo. Pripravi se lahko na več načinov. Lahko namočimo cela zrna v vrelo vodo in pustimo nekaj minut vreti. Dobimo zelenkasto rjavo tekočino, ki ji dodamo mleko. Naslednji dan tem zrnom dodamo novo žlico svežega zrnja in spet pokuhamo. Tako lahko pripravljamo kavo cel teden, preden zrnje zavržemo. Zadnja kava bo po barvi že črna kot prava kava. Drug recept pravi, da vzamemo 1 jedilno žlico praženega zrnja na pol litra vode, ga grobo zmeljemo, 3 minute kuhamo v vreli vodi, precedimo, naslednji dan pa uporabimo novo zrnje, ki jih pred uporabo sveže zmeljemo. V vseh primerih pijemo pirino kavo z mlekom. Taka kava blaži kislost v želodcu, ker je bazična, razkisljuje telo in razstruplja. Je idealna za preganjanje mačka po prekrokani noči.

Pirina juha z zelenjavo: Na osebo vzamemo 2 žlici pirinega zdroba ali polnozrnate pirine moke, pomešamo jo z 1/4 mrzle vode in neprestanim mešanjem kuhamo 3-5 minut. Dodamo zelenjavno špinačno ali čemaževo juho. Lahko uporabimo katerokoli zelenjavo ( komarček, korenje, pastinak, fižol, čičeriko, rdečo peso, buče, koprive. Zelenjavo operemo, skuhamo v malo vode. Vse skupaj z vodo vred stresemo v pirino juho, solimo, okisamo in začinimo s peteršiljem. Pirina zrna so odlična zakuha za zelenjavne juhe.

Čista zelenjavna juha: Sestavine: 1 čebula, 1 komarček, 2 korena. Vse drobno narežemo in skuhamo v 1 litru 1/2 do 2 litrov. Po okusu solimo, začinimo s pelinom, jušnimi začimbami. V juhi razpustimo 1-2 žlici masla, potresemo s svežim drobnjakom ali peteršiljem. Zakuhamo jo lahko s pirinimi rezanci, žličniki iz pirinega zdroba ali pirinimi zrni.

Gosta pirirna juha : Za eno porcijo potrebujemo 1/2 skodelice pirinega zrnja, 1/2 l vode in kuhamo 20 minut. Dodamo 150 g mešane zelenjave kot je komarček, zelena, korenje , repa in kuhamo do mehkega še približno 20 minut. Po želji odcedimo vodo in jo prihranimo. Zelenjavo spasiramo in dolijomo odlito juho. Začinimo z galgatom, bertemom, ožepkom in muščarnim oreščkom.

Bučke nadevane s piro (za 4 osebe): Skuhamo 250 g pire. Dve mladi bučki prerežimo in izdolbimo sredico. Na oljčnem olju prepražimo 2 stroka česna, dodamo na kocke narezani bučki in zalijte z 2 dl smetane. Primešajte kuhano piro, 2 razžvrkljamo jajci, začimbe, baziliko, peteršilj. Solite po okusu. Mešajte, da se jed zgosti in jajca zakrknejo: S pripravljeno maso nadevajte izdolbene bučke. S pripravljeno maso nadevajte bučke, čez nadev potresite 200 g naribanega sira edamca. Vse skupaj postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija in pecite 15 minut.

Pirina "holandska"dieta: 3-4 mesece uživamo vsak drugi dan samo piro, vmesne dni pa običajno hrano. Tako lahko zdravo shujšamo tudi do 40 kg v 4 mesecih, v povprečju 10 kg na mesec. Kura je manj učinkovita pri tistih, ki so že pred tem kakorkoli uživali piro.

Rižota iz pire: 2 skodelici pirinega zrnja ali riža stresemo v cedilo in speremo pod tekočo vodo. Pirin riž je oluščena pira, ki je kuhana po 10-20 minutah. Če vzamemo pirino zrnje se čas kuhanja podaljša najmanj za enkrat. Na drobno narežemo čebulo in ji podušimo na žlički olja ali masla, dokler ne potekleni. Razredčimo s 100 ml belega vina in začinimo z galgatom, bertramom, materino dušico, in sabljastim triplatom. Dolijemo 4 skodelce vode in kuhamo na nizki temperaturi 20 minut. Ko je jed kuhana solimo in primešamo še košček masla in malo naribanega sira. Rižoti lahko primešamo druge vrste zelišč v kombinaciji: bršljanasto krebuljico, peteršilj, regrat ali koprive. V naslednji različici pa lahko 10 minut pred koncem kuhanja dodamo na kocke narezano zelenjavo kot je komarček, korenje in podobno.

Pečene pirine zdrobove rezine: Zmešamo 800 ml mleka, 200 g pirinega zdroba, ščepec soli, galgant, bertram in muškatni orešek. Ko zavre, odtsavimo, pokrijemo in pustimo, da jed nabrekne in se ohladi. Takrat dodamo 50 g razmehčanega masla, 2 jajci, 2 žlici parmezana. Premašamo, naložimo v namaščen pekač, pokapamo z maslom in potresemo z naribanim sirom. Pekač postavimo za 4 ure na hladno, potem pa pečemo pri 200 stopinjh 25-30 minut.

Zelenjavni polpeti iz zelene pire: ( zelena pira je požeta 3-4 tedne pred polno zelostjo, ko je klasje še zeleno).

Potrebujemo: 40 dag zelenega zrnja, 100 dag ovsenih kosmičev, eno do dve čebuli, nekaj vejic peteršilja, zelenjava ( koleraba , korenje, grah), zelišča( majaron, materina dušica, muškat), jajce, sol in olje. Grobo zdrobljeno pirino zrnje vsujemo v zelenjavno juho in kuhamo 2 uri, da voda povre. Polpete pripravimo tako, da drobno narezano čebulo prepražimo na olju, dodamo sesekljan peteršilj in zelišča, jajce, ohlajena pirina zrna s sesekljano jušno zelenajvo in ovsene kosmiče. Z roko oblikujemo hlebčke, ki jih na vrhu posipamo bučna ali sončnična semena in jih pritisnemo v maso. Polpete položimo v vrelo olje in v ponvi popečemo na obeh straneh.

Zrnje pire se tudi kuha, celo ali zdrobljeno za dietetično pripravljene jedi, katere naj bi uživali oslabeli ljudje s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih. Tudi pirina slama je iskan pridelek v pletarstvu, je trpežna, dovolj dolga in prožna ter se lahko uporabi za celo vrsto okrasnih izdelkov. Zelo jo cenijo kmetovalci, kateri pridelujejo pridelke po biodinamični metodi. S plevami pire polnijo vzglavnike.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik : Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

Reinard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)

Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina , 2006

Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine; Založba kmečki glas, 1999

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane