Fosil

Fosil
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo vodna kreša. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo vodna kreša. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

2. december 2008

VODNA KREŠA, NAVADNA (Nasturtium officinale)

Druga imena: bobovec, draguša, divji hren, drezga, korešča, potočarka, rečnik, studenčnica, vodni dihalnik
Po naravi je hladna, po okusu grenka. Hladi, vlaži pljuča, pospešuje odvajanje seča, znižuje raven sladkorja  v krvi.
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje, jod, žveplo in njegove spojine, ki so tudi v drugih križnicah in so jim dokazali protirakovno delovanje, vitamin C, čreslovine, grenčine
Zdravilne lastnosti: proti katarju dihalnih poti, nečisti koži, skorbutu, spomladanski utrujenosti. V zadnjem času ji zaradi učinka antioksidanta pripisujejo zdravljenje raka. Najbolje je, da jo uživamo surovo v solati, v namazih itd.

Spomladi jo pripravljamo v solati z regratom, šentjanževko, koprivo, rmanom, vodno meto. Vsebuje veliko glikozida gorčičnega olja (okus po redkvici), ki pomaga pri zamašenem nosu in dihalnih poti.

Sok iz svežih listov razkužuje in pomaga pri izločanju sluzi. Dve žlici soka vzpodbudita delovanj jeter, ledvic in žolča, pomaga proti protinu, revmi , spodbuja prebavo. Ker vsebuje veliko joda, je učinkovito sredstvo proti golšavosti.

Ker vsebuje vodna kreša številne koristne antioksidante, nas lahko redno uživanje te križnice zaščiti pred nastankom raka, kažejo izsledki študije v Ulstru. Vodna kreša vsebuje več železa kot špinača, poleg tega pa še 15 esencialnih vitaminov in mineralov, več vitamina C kot pomaranče in več kalcija kot mleko. Študija je bila objavljena v American Journal of Clinical Nutrition, kjer vse objave predhodno pregledajo še drugi znanstveniki. Opravljene študije na Univerzi v Ulstru kažejo, da snovi v vodni kreši odpravijo poškodbe DNA v belih krvni celicah, kar naj bi sprožilo nastanek raka. Videti je, da vodna kreša povečuje število koristnih snovi in zmanjša količino škodljivih snovi v krvi. Prostovoljci, ki so se udeležili študije, od 60 jih je bilo 30 kadilcev, so 8 tednov vsak dan zaužili po 85 g sveže kreše. Po osmih tednih so ugotovili, da so se poškodbe DNA belih krvni celic zmanjšale za kar 22,9 odstotkov. Tudi obrambna sposobnost celic pred škodljivimi prostimi radikali se je povečala. Količina antioksidantov v krvi se je povečala Količina antioksidantov kot npr. luteina in beta karotena, ki sta učinkovita v boju proti prostim radikalom , se je povečala. Posebno koristne učinke so opazili pri kadilcih, ki so imeli na začetku študije nizko stopnjo antioksidantov v krvi. Koristi uživanja križnic, med katere sodi vodna kreša, na preprečevanje nastanka in širitve raznih vrst raka, so nakazovale že predhodne študije. V eni izmed njih so ugotovili, da ekstrakt vodne kreše odpravlja poškodbe DNA v celicah in da ima sposobnost kontroliranja rasti in širitve raka.

Vodna kreša, gojena ob čistih vodnih virih, je bila stoletja cenjena kot super hrana Za Hipokrata, očeta medicine pravijo, da je postavil svojo prvo bolnišnico ob izviru čiste vode, tako da je imel na razpolago svežo vodno krešo za zdravljenje svojih pacientov. Grškim vojakom so dajali vodno krešo pred odhodom v boj, zeliščar iz 16. stoletja Culpepper pa je trdil, da vodna kreša čisti kri. Kanadski Indijanci so vodno krešo uporabljali v zeliščni mešanici, s katero so zdravili vse bolezni.

Listnata zelena zelenjava, ki je sorodnica zelja, ima nežno in nekoliko ostro aromo.

Skodelica vodne kreše ima le 4 kilokalorije, vendar pa je zelo bogata z vitamini A, C in K. Še več, vsebuje lutein in zeaksantin − antioksidanta, ki sta koristna za zdravje oči.

Prvi poskusi, s katerimi so želeli gojiti večje količine vodne kreše tudi v komercialne sisteme, so se pojavili že v 16. stoletju, in sicer v Nemčiji, od koder je bila kasneje prenesena tudi v Francijo. Večji razmah njene širše uporabnosti sega v čas razvoja železnice. Prodajala se je na ulicah, bogati sloji so si jo lahko privoščili v sendvičih in kot dodatek k drugim jedem, revnejši pa so uživali le krešo, pri čemer se je začimbe prijel tudi vzdevek »kruh revnih«. V letu 2008 je minilo dvesto let, odkar je v angleški pokrajini Kent luč ugledala prva farma, na kateri so gojili vodno krešo. Obstaja več vrst kreše, a vsem je skupna visoka vsebnost vitaminov in mineralov. Vrtna kreša, ki domnevno prihaja iz zahodne ali centralne Azije, s svojim sveže pekočim okusom rahlo spominja na gorčico ali redkev. Poleg drugih sestavin vsebuje tudi krom v sledeh, ki z dodajanjem kreše v prehrano povečuje občutek sitosti. Krešo lahko uporabljamo kot dodatek k jedem, in sicer jo lahko dodajamo (tudi skupaj s česnom ali peteršiljem) k sirovim ali skutnim namazom, lahko pa jo porezano ter nasekljano tudi preprosto posujemo na izbran namaz. Poleg bogate vsebnosti vitamina C (opozoriti velja, da naj bi tega bilo celo več kot pri agrumih) zelišče ponuja še jod v sledeh, ki poskrbi za ravnovesje hormonov, kar se pozitivno odraža tudi na ščitnico. Poleg tega kreša ugodno vpliva še na infekcije in vnetja sečil. Bogata je tudi z železom, kalcijem in folno kislino ter vitaminom A. Naravni antioksidant ter diuretik, ki naj bi ščitil tudi pred rakom na pljučih. Za odvajanje odvečne vode iz telesa naj bi celo bili priporočljivi čaji in sokovi, pripravljeni iz vodne kreše. »Čajni« poparek lahko pripravimo z eno čajno žličko nasekljane kreše, ki jo prelijemo z vrelo vodo, ter pustimo stati približno dvajset minut, nato jo pomešamo in poparek je pripravljen. Če pripravljamo sok iz kreše in nam je njen pekoč okus preveč intenziven je priporočljivo, da dodamo paradižnikov ali korenčkov sok. Vodno krešo lahko najdemo v večjih trgovskih centrih že posajeno v majhnih lončkih ali posodicah, lahko pa kupimo njena semena ter jo v primerno malo posodico posejemo kar doma. Po nekaj dneh boste že lahko rezali svoj domač »pridelek«, ki bo vaši kuhinji dodal nov, čudovit okus, ter v vašo prehrano vnesel nov bogat vir vitaminov in mineralov. Zaradi svoje preproste vzgoje in obdelave, jo lahko imamo posajeno v posodici, ki bo obenem krasila našo okensko polico, poleg tega pa na jedilnik prinaša svežino, ki jo še posebej pogrešamo v hladnejših dneh, ko so naše možnosti pridelovanja domačih vrtnin omejene, prav tako pa je na voljo manj svežega sadja, zaradi česar bo odlično prehransko dopolnilo.

Za domačo vzgojo potrebujemo semena vrtne kreše (še najbolje je, če pridobimo biološko pridelana), staničevino ali vato ter nizko posodo ali krožnik. Poleg tega pa še vodo, svetlobo, svež zrak. Semena temeljito speremo v kuhinjskem koritu pod tekočo vodo. Na podstavek oz. v posodico damo staničevino ali vato ter jo ravno porazdelimo, nato pa jo toliko navlažimo, da je dobro prepojena, a vendarle ni premokra. Semena enakomerno porazdelimo po tako pripravljeni posteljici. Krešo postavimo na svetlo mesto, kjer ni neposrednega sonca, najbolj primerna temperatura je nekje med 18 in 22 stopinj. Pripravljena posteljica (torej staničevina oz. vata) mora biti vedno vlažna, pri čemer je potrebno biti pozoren, da seme ne bo plavalo v vodi. »Plodove« svojega truda in potrpežljivosti boste lahko »želi« že po kakšnem tednu.

Recepti:
Solata iz vodne kreše, orehov in lucerne
Kalčki lucerne so bogat vir beljakovin, kalcija, magnezija in vitamina A ter E. Zaradi njihove odlične sestave jih imenujemo popolno živilo. Omenjene varovalne snovi imajo tudi protivnetne lastnosti, vendar jih ne smejo uživati ljudje, ki imajo avtoimunske bolezni, npr. lupus. Med zelenjavno solato vmešamo tudi orehe, ki vsebujejo veliko esencialnih maščobnih kislin in vitamin E, ki je potreben pri celjenju raznih vnetij. Vodna kreša vsebuje precej antioksidacijskega vitamina C, ki je na prvem mestu pri obnavljanju poškodovanega tkiva.

Sestavine: 2 šopka vodne kreše, 100 g orehovih jedrc,1 žlica orehovega olja, 2 žlički aromatiziranega kisa, 1 žlička belega vinskega kisa,25 g kalčkov lucerne.
Priprava: Krešo očistimo in operemo. Orehova jedrca preberemo in sesekljamo. V posodi dobro premešamo kis in orehovo olje, da se tekočina speni, in z njo prelijemo preostale sestavine ter rahlo premešamo. Vir recepta: Vicki Edgson & Ian Marber: Hrana - zdravilo za dušo in telo .

Krešo si lahko pripravimo z narezanim krompirjem, ki smo skuhali v oblicah.

Pekoč okus po popru dopolnjuje solate blažjega okusa. Navadno jo mešamo s svežo pomarančo. Ni preveč obstojna, zato jo moramo porabiti v dveh dneh. Prihodnjič sendvič namesto z zeleno solato obogatite z vodno krešo. Skodelico drobnih zelenih lističev lahko potresete tudi po kozjem siru, praženih pistacijah ali okisani zelenjavi.

Toast s prekajenim lososom, paradižnikom in krešo
Sestavine: 8 rezin kruha za toast, polnozrnat , 4 jajca, 8 rezin prekajenega lososa, 2 dl mleka, 80 g masla, 3 paradižniki, 1 pest vodne kreše, sol, črn poper v zrnu.

Priprava: V globokem krožniku razžvrkljamo jajca in primešamo mleko. Paradižnik očistimo in narežemo na kolesca. Začinimo jih s soljo in sveže mletim črnim poprom. Vodno krešo operemo in dobro osušimo. V suhi ponvi opečemo prekajene rezine lososa. Vzamemo iz ponve in obdržimo na toplem. V isti ponvi razpustimo maslo. Kruhove rezine drugo za drugo na hitro pomočimo v jajčno mleko. Nato jih na maslu pri srednji temperaturi po obeh straneh zlato rjavo opečemo.
Štiri opečene rezine kruha takoj obložimo z opečenim lososom, začinjenim paradižnikom in z vodno krešo. Pokrijemo s preostalimi opečenimi rezinami kruha in ponudimo.

Vodno krešo lahko nadomestimo z rukolo.
OPOZORILO: Nosečnice naj se kreše izogibajo, saj prevelika količina vitamina C lahko sproži prezgodnji porod ali splav

30. oktober 2008

KAPUCINKA (Tropaeolum majus L.)

Druga imena: Njeno prelepo ime »rdeči cvet Peruja« izvira iz njene domovine. Poznamo jo tudi pod imenom kapucinska kreša ali tudi indijska ali mehiška kreša. Bolj romantični pa ji rečejo cvet ljubezni, saj naj bi imela ugoden vpliv na spolno slo.
Uporabni deli: zračni deli rastline
Družina: Kapucinke
Zdravilne učinkovine:eterično olje, gikozidi gorčičnega olja
Zdravilne lastnosti: kapucinka in vodna kreša spadata v isto družino kot hren ter vsebujeta podobne učinkovine. Deluje antibiotično, protiglivično, notranje proti bakterijskim okužbam sečil in dihal, zunanje kot razkužilo za rane, kožne izpuščaje in vnetja. Učinkovita naj bi bila tudi pri vnetjih ženskih spolnih organov. Učinkovita je pri zdravljenju nalezljivih stanj dihalnega in sečnega trakta. Pomaga, da se telo upre prehladu, gripi, drugim okužbam. Sveže zelišče naj bi imelo večjo protimikrobno moč. Sveže zelišče lahko uporabljamo kot poparek. Pravijo, da masiranje lasišča s sokom kapucinke pospešuje rast las.

Uporabljamo sveže liste, tinkture iz listov v zdravilstvu, semena in liste v kulinariki.

Kapucinka je izjemno lepih in živih barv. Je okras vrta. S svojimi okroglimi listi in zelo živahnimi cvetovi v oranžnih, rdečih ali rumenih barvah je pravi magnet za oči. Poživi vrtove, gredice, lesene ograje in balkone. Doma je v južnoameriških pragozdovih. Kapucinko so pripeljali v Evropo iz daljnega Peruja šele v 16. stoletju. Kmalu so ugotovili, da ni le prelep okras vrtov, pač pa, da so užitni vsi njeni deli in še več – celo zelo zdravilni. Je okras, prigrizek in zdravilo obenem. Najpogosteje se uporabljajo mladi listi in cvetovi, ki imajo rahlo pekoč okus ter spominjajo na vrtno krešo. Kot dodatek so odlični k zeleni ali paradižnikovi solati, dajemo jih lahko v sendviče ali pripravimo okusne skutine namaze. Iz njih lahko s krompirjem pripravimo odlično juho.

Od listov in cvetov so še bolj pikantna zelena semena, zato jih lahko uporabljamo namesto hrena v tatarski omaki, vložena v kis, pa so nadomestek za kapre. Včasih so cvetne popke kapucinke, vložene v kisu, močno cenili – imele so celo večjo veljavo kot kapre. Tudi mi si lahko pripravimo nadomestek za kapre – natrgamo trde in majhne popke ter jih vložimo z dodatkom koprove zeli, po želji lahko pridamo še druge začimbe, na primer koriander, kumino, boreč, pehtran, šetraj, rožmarin. Tako imamo pri roki svoje domače in nadvse zdravilne kapre. Pri pripravi divjačine nikar ne pozabimo nanje in jih uporabimo kot izvrstno začimbo. Drug recept pravi: Zelena semena naberemo ob suhem vremenu in namočimo za 24 ur v solno raztopino, ki jo pripravimo iz 1l vode in 110g soli. Ko vzamemo semena iz raztopine, jih osušimo in damo v manjše kozarce za vlaganje. Prelijemo jih z vročim zeliščnim kisom, dobro zapremo in pustimo stati mesec dni. Ko odpremo za uporabo moramo vsebino kmalu porabiti.

Kapucinka cveti od junija tja do septembra. Naberimo prve popke, prve cvetove in prve liste za juho. Semena poberemo šele potem, ko se lepo razvijejo. Del semen si shranimo za prihodnje leto, ker je kapucinka enoletnica. Večino semen pa uporabimo takrat, ko ne bo več cvetov za pripravke.

Kapucinko je ljudska medicina najprej uporabljala proti skorbutu, nato pa se je njena uporaba razširila na težave z dihali, nezadostno delovanje ledvic in bolezni mehurja. Vsebovala naj bi veliko žvepla, zato jo priporočajo starostnikom in rekonvalescentom kot odlično krepčilo. Blago odvaja in spodbuja prebavo. Sedežne kopeli iz poparka kapucinke urejajo menstruacijski ciklus. Ker vsebuje obilo žvepla, naj bi tudi »zadrževala« lase oz. pripomogla proti izpadanju las.

Vodica za lasišče
Ljudsko zdravilstvo svetuje kapucinko proti izpadanju las. Iz nje izdelujejo vodico, ki "zadržuje" lase in naj bi koristila moškim proti pleši. Iz kapucinke si pripravimo vodico proti izpadanju las po receptu provansalskega mojstra naravnega zdravilstva Mauricea Messegueja: nasekljamo dve prgišči cvetov, svežih listov in cvetov kapucinke skupaj z desetimi listi koprive in tremi pušpanovimi lističi. Vse skupaj pustimo, da se dva tedna namaka v enem litru alkohola (90%). Potem precedimo in si s to tekočino masiramo lasišče.

Poparek in sedežna kopel
Prsni, poživljajoči in diuretični čaj, ki med drugim spodbuja spolno moč, pripravimo kot poparek: na liter vode damo slabo prgišče cvetnih popkov, cvetov ali semen. Spijemo dve do tri skodelice čaja na dan. Ta poparek lahko uporabimo tudi za sedežne kopeli za uravnavanje mesečnega perila.

OPOZORILO: Če ste noseči ali dojite, ne uporabljate tega zelišča.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=22390 (Pavla Kliner)
http://www.trebnik.com/novicke/prehrana_09_03.php
David Hoffmann: zelišča: celostno zdravljenje
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

16. avgust 2009

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

8. april 2011

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST



V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

7. april 2011

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

8. junij 2011

KANDIDA

Hrana izredno vliva na razkisanje in zakisanje organizma. Zapomnimo si nekaj osnovnih pravil. Vse sveže sadje, razen z nekaj izjem (npr. slive) telo razkisa. Enako velja za zelenjavo. Najbolj bazične so: alge, koprive, peteršilj , solate in vodna kreša. Žitarice pretežno zakisajo, z izjemami amaranta, kvinoje in prosa. Stročnice, ki razkisajo so: sladkorni grah, limski fižol, soja, o sledni pa se že ne strinjajo vsi avtorji. Bob, čičerika, druge vrste fižola delujejo rahlo kislo. Glede leče si avtorji niso enotni. Eni ji pripisujejo bazotvornost, drugi kislotvornost. Telo razkisa kostanj, mandlji,s vež kokos, pinjole, vsi kalčki. Večina oreščkov telo zakisa. Med živalskimi proizvodi vsi izdelki zakisajo. Meso in mesni izdelki celo močno zakisajo in obremenijo telo. Med nevtralnimi ali tistimi, ki rahlo zakisajo so sirotka, smetana, maslo, jogurt. Melasa je edino sladilo, ki razkisa. kava, tobak, alkohol deluje močno kislo. Če te zanima več...


Zakisanost organizma je namreč idealno gojišče za kandido oz. bolezensko stanje, ko se kandida preveč razmnoži- kandidiazi. Ta povzroča stanja od neplodnosti do depresivnih stanj, utrujenost, pozabljivost, napenjanje, boleče mišice in sklepe, slabo počutje ob slabem vremenu. Spisek je še mngo daljši. Lahko imate nihanja razpoloženja, hormonske motnje, težko sprejemanje odločitev, vročični oblivi, bolečine v trebuhu, zaprtosti in driske brez pravih razlogov, pogosta vaginalna vnetja, izguba želje po spolnosti, napadi joka, anksioznosti, mrzle noge, roke, vzdražljivost, tresavica, ko ste lačni, vnetja mehurja, ledvic, akne, glivice po nohtih, nogah, lasišču, alergije, itd.


Kandida izloča v naš organizem ogromno afla toksionov. Znaki kandidiaze so pravzaprav znaki zastrupitve.


Testiramo se tako, da zjutraj preden si umijemo zobe pljunemo v kozarec čiste vode. Počakamo 10-15 minut. Potem prevrimo, če se s površja spuščajo bele nitke, to pomeni, da v vaši slini prevladuje kandida. Zdrava slina ostane kompaktna najmanj eno uro.


Koliko je kandida razširjena ugotavljamo iz vzorcev balata, krvnih preiskav, z bioresonanco. Bioresonanca je glede glivic precej natančna. Kandida se prekomerno razmnoži iz več razlogov npr. jemanje antibiotikov, uživanje kortikosteroidov, obsevanj, kemoterapije, operacije. Reakcije na bolezenski razrast kandide pa je odvisen od posameznega organizma.



Vir: Lončar, Sanja: Resnice in zmote o kandidi, A. Pevec, 2007; 210 str.

6. julij 2010

VIRI MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDEH TER NJIHOVE ZNAČILNOSTI

Kalcij
Vloga: rast, ohranjanje zdravih zob in kosti,; delovanje živčevja; strjevanje krvi, krčenje mišic, pomaga prenavljati železo.
Viri: ribe(sardelice, girice, ki jih uživamo s kostmi), soja, mlečni izdelki, mandlji, sezamova semena, sončnična semena, vodna kreša, žitarice. Vitamin D olajša presnovo kalcija.
Znaki za premalo kalcija: rahitis, mehčanje kosti, osteoporoza.

Krom (element v sledeh)
Vloga: delovanje skeletnih mišic, shranjevanje in presnavljanje sladkorjev in maščob.
Viri: nerafinirani polnozrnati žitni izdelki, ribe in lupinarji ( školjke, polži, raki), pivski kvas, govedina.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči potrtost, zmedenost, razdraženost: pretirane količine kroma so lahko strupene.

Kobalt (element v sledeh)
Vloga: sestavni del vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost
Viri: meso, jetra, levice, lupinarji, listnata zelenjava
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje kobalta povzroča pomanjkanje vitamina B12 (slabokrvnost), težave s črevesjem, oslabelost mišic.

Baker (element v sledeh)
Vloga: tvorba rdečih krvničk, rast kosti, absorbiraje železa, pigmentacija las in kože.
Viri: lupinarji, oreščki, ledvice, stročnice, pivski kvas, voda iz bakrenih pip.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči slabokrvnost in majhno število belih krvnih telesc. OPOZORILO: Prevelika količina je lahko strupena.

Flour (element v sledeh)
Vloga: krepi zobe in kosti
Viri: flourirana voda iz pip, zobne paste, ribe, ki jih jemo s kostmi vred, meso, čaj in žitarice.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči razpadanje zob, osteoporozo, Pretirane količine povzročijo lisaste ali brezbarvne zobe, povečano gostoto v hrbtenici, rokah, nogah in poapnelost vezi in kit.

Jod (element v sledeh)
Vloga: tvorba hormonov v žlezi ščitnici, ki nadzirajo presnovo. Pospešuje rast, poveča ravne energije, poveča umsko pozornost.
Viri: jodirana sol, irski mah, haloga ( rjava morska alga), morski sadeži, sadje in zelenjava, ki raste na tleh, bogati z jodom.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje povzroči golšavost, povečanje telesne teže, pomanjkanje energije. Pretirani odmerki povzročijo bolezni ščitnice.

Železo
Vloga
: tvorba hemoglobina, prenašanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida v telesnih tkivih, tvorba mioglobina ( rdečega barvila v mišicah)
Viri: rdeče meso, jetra, ledvica, ostrige, haloga, stročnice, suho sadje, oreščki, oves.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči slabokrvnost

Magnezij
Vloga
: zdravi zobje in kosti, delovanje živcev, mišic in presnovnih encimov.
Viri: polnozrnate žitarice in izdelki iz njih, jajca, meso, oreščki, stročnice, semena.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči mišične krče, tresenje, tik, izgubo teka, slabost, nespečnost, nepravilno bitje srca.

Mangan (element v sledeh)
Vloga: delovanje živcev, mišic in mnogih encimov, močne kosti.
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči deformacije kosti in ovira rast telesa.

Molibden (element v sledeh)
Vloga: presnova železa, moška spolna funkcija, preprečevanje kariesa
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra
Znaki, če ga je premalo ali preveč: previsoki odmerki preprečijo telesu, da bi uporabilo baker.

Fosfor
Vloga: pretvorba in shranjevanje energije, zdrave kosti, delovanje mišic, živcev in nekaterih encimov, absorbiranje določenih vrst hrane,
Viri: meso, perutnina, ribe, lupinarji, oreščki, semena, stročnice, mlečni izdelki, jajca.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči bolečine v kosteh, okorele sklepe, nepravilnosti v delovanju osrednjega živčnega sistema, oslabelost. Pretirani odmerki slabo vplivajo na absorbcijo železa, kalcija, magnezija in cinka.

Kalij
Vloga: Vzdržuje ravnovesje tekočin in Ph ( kislosti in bazičnosti v telesu), odstranjuje odpadke iz telesa, pomaga pri pošiljanju kisika možganom, vpliva na delovanje živcev in mišic.
Viri: sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki, suhe slive, mleko.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje lahko povzroči,oslabelost mišic in paralizo, nizek krvni tlak, žejo, izgubo teka, občutljivost na hrup. Pretirane količine poslabšajo nekatere srčne bolezni.

Selen (element v sledeh)
Vloga: delovanje rdečih in belih krvnih telesc, skupaj z vitaminom E deluje kot antioksidant, razstruplja kovine, vključno s kadmijem, ščiti pred nekaterimi vrstami raka, preprečuje prhljaj in nekatere kožne bolezni, omogoča zdravo delovanje jeter.
Viri: česen, čebula, neoluščena pšenica in izdelki iz nje, ribe in lupinarji, rdeče meso, piščančje meso, brokoli, pivski kvas, brazilski oreščki.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči prezgodnje staranje, srčno-žilna obolenja, astmo in vpliva na nastanek raka. Pretirani odmerki povzročijo nevrološke težave.

Natrij
Vloga
: Skupaj s kalijem vzdržujeta ravnovesje tekočin , zlasti vode , nadzirate Ph v telesu, delovanje živcev in mišic.
Viri: navadna sol, pecilni prašek, ribe in prekajeno meso, haloga, rdeča pesa, kokos, fige.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči vročinsko kap, dehidracijo, nizek krvni tlak, slabo prebavo. Pretirani odmerki pa visok krvni tlak, težave s srcem in edeme (zastajanje tekočine)

Žveplo (element v sledeh)
Vloga: sinteza beljakovin, vpliva na zdravje, kože, las in nohtov, pomaga v boju proti bakterijskim okužbam.
Viri: meso, ribe, mlečni izdelki, jajca, stročnice, zelje.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči neplodnost, povečanje žleze prostate, mozolj in kožne bolezni, počasno celjenje ran, počasen telesni, umski in spolni razvoj. Pretirani odmerki lahko povzročijo drisko, slabost, omotičnost, dehidracijo.

Dnevno priporočena hrana, da bomo zaužili čim več potrebnih vitaminov in mineralov :
polnozrnati izdelki- kruh , žitarice
oreščki in stročnice
avokado
listnata zelenjavamorska hrana

glej še izdelek vemma http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/vemma-trenutno-najmocnejsi-oksidant-na.html in http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/kje-lahko-narocim-napitek-vemma.html

19. januar 2015

JETRA; VRANICA

Skuta je vse bolj cenjeno zdravilo pri jetrnih boleznih. 300 g skute na dan.
Sporiš. Pripisujejo mu zdravilno moč pri boleznih jeter, vranice in ledvic. Pomaga pri zdravljenju zlatenice.Uživamo čaj ali tinkturo.
Čebelji proizvodi.
Grozdna kura.Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1-2 kg grozdja, 14 dni.
Čaj iz poprove mete.
Krompirjev sok. Naribamo surov krompir, stisnemo sok skozi krpo. Pomaga pri obolenju jeter, želodca, črevesja, trebušne slinavke, srca, krvnega obtoka.
Peteršilj. Zrežemo peteršiljevo korenino, žličko tega prelijemo s skodelico vode in prevremo. Pomaga proti zlatenici celulitu, jetrnih boleznih, protinu, revmatičnih obolenjih.
Češmin.Z njim zdravimo zlatenico, kadar otečejo jetra in vranica.Zdravilne so jagode in lubje korenin.
Aloja in agava. Čaj zdravi bolno črevesje in jetra.  Če alojo prevremo s pelinom, čisti kri.
Regratovo vino. Naberemo regratove cvetove. Na 1 liter cvetov 1 liter vode. Prevremo 10-15 minut. Precedimo. dodamo še enkrat toliko vode, na vsak liter tekočine pa 1/4 kg sladkorja. Kuhamo toliko časa, da se sladkor stopi. ohlajeno tekočino damo v steklenice, da še alkoholno prevre. Šele, ko postane tekočina bistra, pretočimo v manjše steklenice. Po jedi spijemo šilce vina.
Srčna moč. Čaj kuhan v vinu in vodi čisti pljuča in jetra.
Navadna in topolistna kislica. Pazimo na količino, ki jo užijemo, ker vsebuje veliko oksalne kisline.
Ognjičev čaj.
Svež zeljni sok pomaga tudi pri zgrbančenih jetrih.
Por pospešuje izločanje želodčnih in črevesnih sokov, delovanje jeter in žolča.
Rdeča čebula.
Rdeča pesa.
Šentjanževka.
Rman.
Jeternik.
Olivno olje.  Vsak dan popijte jedilno žlico olivnega olja pomešanega z limoninim sokom,
Hrastovo lubje. Čaj iz hrastovega lubja pomaga pri zlatenici in nabreklih jetrih.
Sivka. Na eno skodelico čaja ena žlička sivkinih cvetov.
Krhlikovo lubje. Čajna žlička lubja na skodelico vode, ki jo na hitro prevremo. Pijemo pred spanjem, Dnevna količina je max 15 g, ker je krhlikovo lubje močno odvajalo.
Brinove jagode. Žvečimo 3-5 jagod na tešče. Jemo čez 1 uro.
Vodna kreša. Pripravimo si jo v solati.
Proti cirozi jeter. 1 kg korenja, 250 g medu in 10 g matičnega mlečka. Korenje nastrgamo, precedimo čez gazo, sok zmešamo z medom in matičnim mlečkom, dokler zmes ni gladka. Pred kosilom vsak dan vzamemo 3 velike žlice pripravka. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Oglje pomaga pri zatrdelosti  jeter. Kupimo ga v lekarni v prahu, damo v skodelico, prelijemo s toplim mlekom in popijemo na tešče. kuro izvajamo 14 dni.  

Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010.

25. maj 2011

OMEGA 3

Maščobne kisline omega 3 hranijo čustvene možgane in s tem preprečujejo in zdravijo depresijo. Pomembno je pravo razmerje med omega 3 in omega 6. Omega 3 izvirajo iz alg, planktona in listnatih rastlin, tudi trave. Omega 6 izvirajo iz žit, nahajajo se v rastlinskih oljih, živalskih maščobah, mesu živali, ki so bile hranjene z žiti. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 bi moralo biti v prehrani 1: 1. V sodobni prehrani pa je razmerje 1: 10 ali celo 20 v korist omega 6, predvsem, ker živali vzrejene za meso hranijo z žiti. Depresije je manj v državah, kjer je v prehrani veliko rib, školjk, rakov. Omega 3 krepi srčni ritem, varuje srce pred aritmijami. (srčna koherenca pa je ena izmed dejavnikov, ki pomaga premagovati stres in depresijo.)
Omega 3 se nahaja v mastnih ribah kot je losos, tuna itd. Ker so evropski zakoni za gojenje rib precej bolj strogi kot ameriški, je tudi v gojenih lososih kar precej omega 3. Najboljše so najmanjše ribe, ki so na začetku prehranjevalne verige. So najmanj zastrupljene z živim srebrom, dioksinom in organskimi karcinogeni. To so skuše, sardele, sardine in slaniki. Rastlinski viri omega 3: laneno seme, ki pa ga lahko uživamo surovega, mletega ali prepraženega. Laneno olje vsebuje 50 % omega 3, a postane strupeno, če ga ne hranimo zaščitenega pred svetlobo in na hladnem. Omega 3 se nahaja v vsej listnati zelenjavi, največ ga ima portulak, špinača, alge,spirulina. Več omega 3 je v mesu divjih živali kot gojenih. Jajca kokoši iz talne reje imajo do 20x več omega 3 kot jajca kokoši, ki jih hranijo z žiti.



Maslo, smetano in polnomastne izdelek je treba jesti zmerno, ker z omega 3 tekmujejo za integracijo v celice. Izdelki, ki vsebujejo vitamin E so bolj zaščiteni proti oksidaciji, zaradi katere lahko olje postane neučinkovito ali celo toksično. Zato nekateri zdravniki priporočajo kombinacijo omega 3 in vitaminov C ( 1000 mg dnevno) in E ( do 800 enot dnevno) ter selen do 200 mikrogramov dnevno).



100 g skuš ima 2,5 g omega 3


100 g slanikov ima 1,7 g omega 3


100 g tunine ima 1,5 g omega 3


100 g celih sardel ima 1,5 g omega 3


100 g lososa 1,4 g omega 3,


Laneno seme 1 žlica 7,5, g


Repično olje 1 žlica 1,3 g


Orehi 1 skodelica 2,3 g


Portulak ena skodelica 475 mg


Špinača 1 skodelica 384 mg


Suhe alge, 1 žlica 268 mg


Spirulina 1 žlica 260 mg


Vodna kreša 1 skodelica 528 mg.



OPOZORILO : Ljudje, ki jemljejo izdelke proti strjevanju krvi kot je cumadin, ali en aspirin dnevno, ne smejo jemati več kot 1000 mg ribjega olja dnevno in se morajo o tem posvetovati z zdravnikom.

4. februar 2011

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.
Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.
Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.
Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.
Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.
Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.


Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.