OGNJIČ (Calendula officinalis)

Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar, vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič.
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina

Zdravilni učinki: Ognjič najbolj uspešno celi rani, saj je odlični antiseptik. Uporabljamo ga pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, razpokana koža, sončne opekline, žuželčji piki), zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedavci. Raziskave so dokazale, da pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu. Zaustavlja krvavitve in pomirja mišične krče. Za notranjo uporabo svetov se odločimo pri okužbah prebavil, vnetjih, čirih na želodcu, dvanjasterniku. Učinkovit je tudi pri zatečenih bezgavkah, zdravi limfo in močno razstruplja.

Za ta namen nabiramo cvetove, koške v sončnem suhem vremenu zjutraj, še preden se cvetovi odprejo in jih sušimo v senci. Iz njih pripravimo ognjičevo mazilo. Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti droge. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Še drug recept za ognjičevo mazilo: 50 g rastlinske maščobe, ( npr. kokosova mast) v vodni kopeli in primešajte 10 ml rastlinskega olja ( npr. mandljevo olje, olje pšeničnih kalčkov). Lahko uporabite tudi kozje maslo, vazelin, ali podlago za mazila, ki jo prodajajo v lekarnah. Temu dodajte polno prgišče ognjičevih cvetov: mešanico segrevajte 30 minut na srednji temperaturi. Odstavite, da se ohladi. Naslednji dan precedite in iztisnite rastlinske ostanke. Mazilo dajte v primeren kozarček. V hladilniku pazilo ostane uporabno tudi 6 mesecev. Če je mazilo pretrdo, ga še enkrat segrejte in dodajte še malo olja. Mazilo uporabljajte pri lažjih poškodbah kože kot so odrgnine, vreznine. Pomaga tudi pri zvinih in zmečkaninah.

Ljudsko zdravilstvo uporablja v zdravilne namene cvetove, stebla in liste.

Čaj iz cvetov uporabljamo za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah. Notranje pa čaj čisti kri, pomaga pri nečisti koži in neredni menstruaciji. Proti želodčnemu čiru se priporoča čaj iz ognjiča, koprive, jetičnika in krvavega mlečnika. Dnevno popijemo do dve skodelici čaja. Redno pitje ognjičevega čaja čisti kri, zdravi jetrna obolenja. Za ta namen uporabimo preliv, zvrhano žličko cvetov, na 1/4 litra vode. Če umivamo oči z mlačnim ognjičem se krepi vid. Čaj iz 1 čajne žlice cvetov in 1/4 litra vode je sredstvo proti glistam.

Tinktura: Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Čaj: Poparek pripravimo iz 2 žličk suhih ali svežih cvetov in skodelice vode. Stati mora 8 minut, nato precedimo in pijemo po požirkih na nekaj ur čez dan.

Svež ognjičev sok odpravlja starostne pege in bradavice, garje, otekle žleze.

Če so ognjičevi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo vreme ta dan slabo. Po tej svoji lastnosti je ognjič dobil ime vremenar.

Sveta Hildegarda je priporočala ognjič pri pokvarjenem želodcu in zastrupitvah vseh vrst. Za preventivno razstrupljanje ga ne priporoča. Pri blažjih zastrupitvah priporoča obkladke na želodec, ki jih pripravimo tako, da 1-2 prgišči cvetov skuhamo v 1/ 2 litra vode 3-5 minut. Dobro odcejene cvetove položimo še tople na trebuh. Potem 2 žlici cvetov skuhamo v 1/4 litra vina. Vino pogrejemo, odstavimo, dodamo ognjič, pogrejemo, a ne zavremo, odcedimo in še toplo vino pijemo v majhnih požirkih.

Ognjičevo vino naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Sveta Hildegarda svetuje pri luščenju lasišča in prhljaj, da naj stolče svinjsko mast skupaj z ognjičem in si s tem mazilom večkrat namaže glavo. Priporoča surovo svinjsko mast, ognjič pa natrgati tik pred polno luno, ko ima največ soka.

OPOZORILO: Pri notranji uporabi se je dobro posvetovati z zdravnikom. Zdravilnega ognjiča ne smemo zamenjati s francoskim ognjičem ali razprostrto žametnico ali tagetesom (Tageres patula) in drugim sorodnim vrsta tagetesa, ki ga uporabljajo za insekticid ter za uničevanje plevela. Ognjiča ne uživamo, če smo noseči ali dojimo.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

Pukownik, Peter: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

dr. Katja Galle-Toplak: zdravilne rastline na Slovenskem

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

Karin Greiner, Angelika Weber: 300 vprašanj o zeliščih, Založba narava, 2009

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

ČRNA DETELJA (Trifolium pratense)

Druga imena: travniška detelja

Družina: stročnice

Značaj: nekoliko sladek, hladen

Zdravilne učinkovine: izoflavoni, flavoni, kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.

Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.

Črna detelja preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina, mogoče ima celo estrogen učinek, saj povečuje plodnost. Pomaga pri kožnih boleznih, ekcemih, luskavici, še posebej je uspešna pri otrocih.

Uporablja se kot sredstvo za izkašljevanje pri bronhitisu, učinkuje proti krčem, celo oslovskemu kašlju. V ta namen lahko pripravimo poparek ali sirup iz cvetov.

Pomaga pri vnetem grlu, žrelu in blaži razjede v ustih. Lajša težave v meni, kar so dokazali s kliničnimi študijami in protin.

Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno najstarejših zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene liste.

Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)

Čiščenje ali razstrupljanje telesa je korak k zdravju. V Sibiriji je zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeto po ljudski zdravilski tradiciji, uporablja pa se tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je svetovno priznan fito terapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča pra-star sibirski čaj, ki je mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga, krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.

Danes je črna detelja povsod cenjena zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi. Pripravlja se kot poparek ali tinktura. 1-3 polne žličke posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 10-15 minut. Čaj pijemo 3 krat na dan. Pri zdravljenju kožnih težav je odlična v kombinaciji s kodrolistno kislico in veliko, pravo, pekočo koprivo. Tinkturo pripravimo iz razmerja 1:10 v 45% alkoholu, jemljemo 1/2 do 1 žličko na dan.

Cvetovi se uporabljajo za čiščenje pri kožnih boleznih, za lajšanje kašlja, v tridesetih letih so bili priljubljeno sredstvo proti raku na prsih, jajčnikih, mezgovnicah. Nabirajo jih med cvetenjem.

Mazilo za otečene mezgovnice pripravimo tako, da sveže cvetove prelijemo z vodo in 48 ur kuhamo na majhnem ognju., nato precedimo, napol posušimo in zmešamo z enako količino maščobne osnove.

OPOZORILO: Nekateri avtorji priporočajo, da naj se ženske, ki bi rade zanosile, izogibajo pripravkov iz črne detelje, medtem, ko jo drugi priporočajo. Črne detelje ne priporočajo ljudem, ki so preboleli tumorje, saj estrogen v črni detelji lahko spodbuja njihovo rast. Pripravkov iz črne detelje ne smemo jemati sočasno s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi. Izogibajte se fermentirani črni detelji, ker lahko povzroči notranje krvavitve. Če ste noseči ali dojite, se izogibajte črni detelji.

VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/

in Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

PIGMENTNI MADEŽI

Manjše barvne nepravilnosti na koži kot so sončne pege, starosten pege in madeži se dajo posvetliti z zdravilnimi zelišči. Taka zelišča so ognjič oziroma ognjičevo mazilo, marjetica, rman, cedronela: Iz njih pripravite poparek ali tinkturo in redno vlažite obarvana mesta na koži. Nekateri priporočajo sok od kumar ali limon ter prave aloje.

KREMA COSMERBA

Kreme Cosmerba so naravne kreme, energijsko prevodne po meridianih. Poznamo več vrst te kreme. Najbolj uporabna je rjava Cosmerba, ki pomaga pri obnovi poškodovanega tkiva, preprečuje brazgotine po posegih, zmehča stare brazgotine, pomaga pri opeklinah, podplutbah in vseh vrstah drugih poškodb kože kot so opekline po sončenju, alergije na sonce, turi, žulji, rdečica po britju, depilaciji, po operacijah, za pospešitev celjenja ran pri diabetikih, zdravi herpes, ureznine, pike žuželk, akne. Lahko jo učinkovito uporabljamo tudi kot kozmetično nočno ali dnevno kremo. Se odlično vpija in se ne sveti.
Krema vsebuje ognjič, preslico, bršljan, medeno deteljo in sporiš.

Pakirana je v različnih velikostih, pazimo na rok uporabe, ker nima konzervansov.
Kupimo jo lahko v trgovinah z medicinskimi pripomočki in naravnimi zdravili ter prehranskimi dopolnili.

CELJENJE RAN

Poškodbe kože lahko hitro oskrbimo z gabezom ali ozkolistnim trpotcem. Lite obeh rastlin lahko uporabimo kot obliž, ki ga pritrdimo na poškodovano mesto. Pospešita strjevanje krvi in rana se hitreje zapre. Vzpodbujata celjenje rane. Po tej oskrbi uporabimo ognjič v obliki mazila ali vtiramo olje iz šentjanževke. Pri šentjanževki ne pozabimo, da te kože me smemo potem izpostavljati soncu, ker je fototoksična. To pomeni, da povzroči občutljivost kože na svetlobo. Če pride svetloba v stik z mestom, kjer je koža bila v stiku s sokom takih rastlin, pride do pordelosti, nastanka mehurčkov, v najslabšem primeru pa do opeklin. Fototoksična zelišča so še: vinska rutica, angelika, kavkaški vrtni dežen.

KATERIM ZELIŠČEM SE MORAMO IZOGIBATI MED NOSEČNOSTJO

Zdravilne zelišče, ki se jim morate izogibati med nosečnostjo. Te rastline krčijo tkiva, pospešujejo menstruacijo in zato lahko sprožijo popade oziroma splav.
Vinska rutica, abrašica, pravi pelin, navadni pelin, ognjič, beli vratič, žajbelj, plahtica, rimska kamilica, srčnica, timijan.
Med zelišči, ki ne uspevajo pri nas so taka: azijski vodni popnjak.
Zelišča, ki jih uporabljate kot začimbe, med nosečnostjo praviloma niso škodljiva.

RAZSTRUPLJANJE

Razstrupljanje telesa z zdravilnimi zelišča temelji na treh točkah. Rastline naj bodo v pomoč celotnemu poteku čiščenja, dodatna pomoč bolj obremenjenim organov in lajšanju bolezenskih znakov in morebitnih drugih bolezenskih znakov. Rastline , ki vplivajo na izločanje poimenujemo glede na zdravilnosti. Blaga, a učinkovita čistila so:
za prebavila in debelo črevo- odvajalo-laksativ ( kodrolistna kislica, korenina regrata)
za sečila-diuretik (lisit navadnega regrata)
za jetra-hepatik (korenina navadnega regrata, korenina gojeen pese), za čiščenje krvi alterant (velika kopriva, plezajoča lakota)
za limfni sistem- alterant, sredstvo za spodbujanje limfnega sistema, krepčilo (plezajoča lakota, ameriški slamnik, zdravilni ognjič)
za kožo-potilo, alterant (kodrolistna kislica, holandska ali navdana lipa)
za dihala-ekspertorant, sredstvo proti katarjem, (drobnocvetni lučnik, navadni lapuh)
za splošno pomoč- krepčilo, mikrobicid ( ameriški slamnik, česen), alterant, adaptogen (elevtertok).

Krepčila so:
proti okužbam organskih sistemov: ameriški slamnik in česen
za srece in ožilje: navadni glog, česen, navadna ajda, holandska in navadna lipa okrepita žile.
dihala: drobnocvetni ličnik, veliki oman in lapuh.
prebavila: rumeni svišč, navadni repik, korenina navadnega regrata,
jetra: pegasti badelj
sečila: dišeča rutica, zimzeleni gornik, laski koruznih storžev,
spolni organi žensk: malinjak, neprava samorogova korenina,
moški spolni organi pa: palmeto, damiana, zdravilna tetivka
živčevje: ovseno zrnje, zdravilna čeladnica, šentjanževka, navadni sporiš, navadni pelin, kitajski ginseng.
mišice in kosti: seme zelene, navadni mrzličnik, velika kopriva preprečijo, da bi se težave drugih sistemov izražale kot obolenja mišic in kosti. Navadni gabez in njivska preslica pomagata utrditi kosti in tkivo.
koža: plezajoča lakota, koprive, črna detelja.

SMETLIKA (Euphrasia officinalis L.)

Druga imena: čistak, griževka, kopalca, mačkine dušice, oči matere božje, otavnica, premagalka, primožek, trava sv. Lucije, vidova trava, vres, zobnica, sirotica, očesnica, očesnik.

Družina: črnobinovke

Uporabni deli:vsa rastlina

Učinkovine: glikozid rinantin, eteričana olja, mastno olje, grenčine in smole, sladkor, soli, aromatične snovi.

Zdravilne lastnosti: proti očesnim vnetjem, ječmenu, oslabelim očem zaradi branja, vnetju solnic, zlatenici, prehladu, glavobolu, proti pomanjkanju teka, želodčnih in črevesnih težavah. V ljudskem zdravilstvu se uporablja zunanje proti vnetju robov vek in veznice, »zlepljenim očem«, očesnemu ječmenu, splošni očesni utrujenosti ter motnjam v vidu, dandanes predvsem utrujenih očeh od računalnika, pri vnetju veznic in vek, šarenice, zeleni mreni, čirih roženice, solzečih se očeh in nejasnemu vidu, proti motnjam vida mišičnega in živčnega izvora, različnim »kožnim nevšečnostim«, notranje pa proti kašlju in hripavosti, kot sredstvo za želodec ter v homeopatiji proti vnetju očesne veznice. Smetlika učinkuje tudi proti katarjem, nahodu, curljanju iz nosu, okužbah srednjega ušesa, bolečemu vnetju obnosnih votlin (sinusov).

Smetliko v ljudskem zdravilstvu torej uporabljamo zunanje in notranje. Iz zeli, ki jo nabiramo v čas cvetenja, jo posušimo in si pripravimo čaj. Pri tem uporabimo 1/4 litra vode in žličko smetlike. Čaj pustimo 10-15 minut. S čajem spiramo vnete oči ali veke in si pripravljamo obkladke trikrat na dan. Čaj pripravljamo vedno svež, nikar ne uporabimo istega čaja za obkladek in izpiranje dvakrat. Pri prehladu uživamo čaj notranje, tako da ga popijemo.

Vrela voda se prelije čez dve žlički (3g) droge ali pa se hladna voda prelije čez drogo in zavre, odstavi in po 5-10 minutah precedi.

Za vroč obkladek za očesni ječmen se četrt litra kropa prelije čez 5 jedilnih žlic droge, pusti stati 10 minut, uporabi pa se kaša, ovita v gazo, ki se položi, kolikor se prenese vroča na ječmen. Gretje pomaga, da ječmen poči in se gnoj izprazni.

Čaj smetlike lahko pripravimo kot poparek ali zavretek. Čez žličko suhe cvetoče zeli prelijemo skodelico vrele vode ali pa skodelico hladne vode prelijemo čez žličko droge, zavremo in odstavimo. V obeh primerih pripravek po dveh minutah precedimo. Spijemo ga lahko največ dve skodelici na dan, saj prevelike količine dražijo sluznice in povzročajo zastrupitve. Dobro se obnese, če ga pijemo v obliki mesečne kure dvakrat na leto.

Za izpiranje oči je lahko čaj nekoliko močnejši, zato uporabimo dve žlički droge na skodelico vode. Pokrit naj stoji petnajst minut. Ko se nekoliko ohladi ga uporabimo za obloge, obkladke ali kopeli za oči, dva- do trikrat na dan. Pri vnetih, solzečih se in utrujenih očeh ter pri zdravljenju ječmena na vekah bo še bolj zaleglo, če smetliki primešamo kamilico (Chamomilla recutita), ognjič (Calendula officinalis) ali seme komarčka (Foeniculum vulgare). Ta čaj se obnese tudi za izpiranje nosu pri močnem nahodu.

OPOZORILO: Pazimo na količino in koncentracijo čaja, ker ima zelo močne učinkovine. Glikozid rinantin lahko povzroči zastrupitev v prevelikih odmerkih. Iz istih razlogov ni primerna za nosečnice in doječe matere. O strupenosti poročajo in sicer, da 10 do 60 kapljic smetlikine tinkture lahko sproži zastrupitvene znake, med njimi duševno zmedenost, glavobol, zvečan očesni tlak, solzenje, srbeče, pordele in otečene robove vek, moten vid, preobčutljivost na svetlobo, slabost, kihanje, siljenje na bruhanje, zobobol, zaprtje, kašelj, težko dihanje, nespečnost, siljenje na vodo in znojenje. Pripravke namenjene očem je najbolje jemati pod zdravniškim nadzorom. Med jemanjem smetlike si oči zavarujete pred svetlobo s sončnimi očali. Med nosečnostjo ali dojenjem ne uporabljajte smetlike.

Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1556

http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10422

Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Jurgen Saupe: Naravni zdravnik

Naravna zdravila, MK; 2007

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ZELJE (Brassica oleracea)

Družina: Križnice
Učinkovine: selen, glukozinolati z žveplom, vitamin C, vitamin U, karotenoidi, sulfidi, antioksidanti itd.
Značaj: nekoliko sladek, slan, suši in hladi.
Zdravilne lastnosti: Deluje proti rakovno, preprečuje poapnitev žil, preprečuje težave z ožiljem in srcem, znižuje holesterol, gradi zdrave žleze, uravnava njihovo delovanje, deluje proti vnetjem in bakterijam, revmi, pospešuje celjenje ran in tkiv, saj pospešuje in vzpodbuja množenje celic, čisti jetra.

Kislo zelje ima podobne učinke, kot sveže zelje. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ki po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Kislo zelje pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice. Krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin. Krepi mišice, predvsem srčno. Lajša tegobe motenj črevesne flore. Podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega. Pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih. Zmanjšuje količino holesterola v krvi. Lajša stres. Pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda. Tegobe povezane s protinom. Lajša osteoporozo. Z uživanjem kislega zelja se odstranjujejo s telesa strupene snovi, čisti kri, normalizira krvni tlak in preprečuje oz. zmanjšuje poapnenje žil. Kislo zelje se priporoča pri boleznih vranice, zoper vodenico, zlatenico, vnetju ven, arteriosklerozi.

Zelje je v zgodovini odigralo svojo najbolj slavno vlogo pri odkrivanju novih ozemelj s preko oceanskimi plovbami. James Cook, ki je odkril Avstralijo in Novo Zelandijo zahvaljujoč zelju in zeleni ni izgubil niti enega moža zaradi skorbuta, medtem ko je Vasco de Gama od 160 mož zaradi iste bolezni izgubil 105 pomorščakov.

Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu. Ljudje so ga že od nekdaj cenili predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov. Vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo dnevno imeti v prehrani, saj jih naše telo ne proizvaja samo. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo. Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C. V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Zelje ima zelo nizko energetsko vrednost - 100 g ima samo 126 kJ. Sveže zelje se ponavadi uporablja za solato ali za pridobivanje soka. Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje. Pospešuje celično rast.Krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost. Pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje. Daje dober spanec. Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov.

Nekaj praktičnih nasvetov: Če trpite zaradi težav z želodcem, si lahko pomagate s svežim zeljem. Čez dan po požirkih popijte liter soka iz belega zelja in težave bodo izginile v dveh do treh tednih. Kislega zelja pred uporabo ne sperite, četudi je zelo kislo. Voda iz zelja izpere veliko hranilnih snovi.
Kot dopolnilno zdravljenje pri protinu lahko uporabljamo zeljne povitke. Nekaj zeljnih listov blanširamo, iztisnemo in položimo na boleči sklep. Vse skupaj povijemo z brisačo in pustimo delovati cca. 30 minut. Zeljne liste lahko tudi enostavno prelikamo čez krpo z likalnikom in potem tople liste, ki jim izrežemo rebro, da se lepše prilegajo, položimo na boleče ali gnojno mesto, polagamo na prsi pri astmi, prehladu, migreni. Liste lahko zmehčamo tako, da jih namakamo v olivnem olju. Zeljni obkladki imajo svojo knjigo, ki jo je napisala Camile Droz, ki pravi, da so zeljni listi učinkoviti pri zdravljenju bolezni: astma, božjast, bronhitis, gangrena, trdovraten glavobol, gliste, vnetja grla, gnojnih izpuščaji, vnete kite, boleči kolki, bolno koleno, težave s kostmi, krčne žile, vnetje mehurja, migrena, mozolji, omedlevica, opekline, otekline, ozebline, pasovcev, piki, pljučnica, akutne poškodbe, vranični prisad, rane, steklina, šen, bolna ščitnica, tvori, turi, ugrizi, vnetja, zmečkanine, zobobol, želodčne in ženske bolezni, revmatična obolenja. Pater Simon Ašič navaja, da so učinkoviti obkladki iz vseh vrst zelja in ohrovta, a najmanj učinkovito je rdeče zelje. Najboljši so zeleni, najdebelejši listi. Svež list pred uporabo umijemo pod mlačno vodo in posušimo. Če je obkladek večji (prsi, hrbet) pustimo liste cele in rebra le dobro polikamo s toplim, ne vročim likalnikom ali prevaljamo s steklenico, da postanejo mehka. Pred uporabo liste pogrejemo, če jih nismo prelikali. Na bolno mesto jih lahko damo tudi več, drugega vrh drugega, na koncu dodamo prevezo. Če gre za manjše površine, razrežemo zeljne liste v krajše in daljše pasove in jih položimo tako, da pokrivajo celotno bolno mesto v vseh smeteh , a brez gub. Pri ranah in turih zberemo liste mlade rastline. Zeljni listi so poleg gline najbolj cenjeni obkladki ljudske medicine. Zeljni listi preprečujejo in zdravijo vnetja, lajšajo bolečine, razkužujejo, preprečujejo okužbe, pomirjajo, pospešujejo zbiranje in izločanje gnoja, normalizirajo telesno temperaturo in izločajo iz telesa povzročitelja bolezni. Dokler je list obkladka zelen in svež, je še zdravilen, drugače ga moramo zamenjati. Zdravilne obkladke dopolnimo s pitjem čajev, ki notranje čistijo organizem (ognjič npr.)

Zelje v ljudski medicini se uporablja sveže ali kislo. Zdravi od glavobola, jetike, glist, oslovskega kašlja, bolečin hrbtenice. Zeljnat obkladek pomaga pri pikih žuželk, revmatičnimi obolenji. Svež sok je učinkovit tudi pri glistah in gluhoti. Nakapamo ga na kosem vate in položimo v uho čez noč. Ponavljamo nekaj tednov. Ponavljamo nekaj tednov. Svež sok naj uživajo tisti, ki imajo čir na želodcu in dvanajstnika. Kadar smo hripavi, nas muči oslovski kašelj, sesekljamo zeljne liste in jih pomešamo s tekočim cvetličnim medom.

Najbolj zdravo je uživanje presnega zelja. V kolikor ga pokuhamo, opravimo to čim bolj kratek čas.

Kulinarika:
Zimska solata: Rdečo peso in korenček naribamo, zmešamo s skodelico drobno narezanega zelja in strtim česnom. Začinimo s kislo smetao in bučnim oljem, zeliščno soljo in kisom po izbiri.

Rdeče zelje z jabolki: rdeče zelje naribamo ali zmeljemo, dodamo naribana jabolka z lupino vrfed. Zmešamo enako količino jabolk in zelja, na skodleioc dodamo 3-4 žlice kisle smetane, 4 žlice rozin. Dobro premešamo in okrasimo z listi mete ali melise.

Sardele s kislim zeljem
Sardele spečemo na žaru ali pečici. Pečene naložimo na krožnik, postrežemo s celimi listi kislega zelja in kozarcem zeljnice.

Viri: http://www.trebnik.com/zelisca/zelje.php
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Andrej Dvoršak: Padarske bukve
P.Simon Ašič: Pomoč iz domače lekarne
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
recepti Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

POMOČ PRI HUDI ZAKISANOSTI ORGANIZMA

V nujnih primerih pri hudih težavah kot so ledvični kamni, alergija, zastrupitve, je nujno povečanje bazičnosti. Uporabite lahko svež limonin sok. Pijte po požirkih na 15 do 30 minut. Učinkuje tudi pri ledvičnih kamnih. Kalijev hidrogentartrat je naraven vir kalijevih ionov. ustvarja močno bazičnost. Pol čajne žličke zadostuje, da se nevtralizirajo odpadne kisline, ki nastanejo pri stanjih kot je alergija, pospešeno utripanje srca, zasoplost, tesnobnost itd. Aktivno oglje v obliki tablet, kapsul ali praška uporabimo pri zastrupitvah s hrano, želodčnih težavah in vetrovih. Soda bikarbona nevtralizira skoraj vsako stanje zakisanosti. Eno čajno žličko raztopite v 2 dl vode. Huda zakisanost se pojavi lahko tudi pri procesu razstrupljanja, ki na hitro sprosti v telo ostanke kislin. Zato se je priporočljivo razstrupljati postopoma. Ognjič in ingver npr. zelo močno razstrupljata, zato ju uporabljamo šele na koncu procesa razstrupljanja. Stanja kontrareakcije lahko nastopijo po masaži, refleksoterapiji in podobno, kjer se sprostijo večje količine ostankov kislin v telo. Nežna masaža ne škodi, močnejša in intenzivnejša masaža pa povzroči intenzivno sproščanje odpadnih kislin, ki jih telo ne more dovolj hitro izločiti. Izkušen refleskoterapevt lahko v telesu izzove takojšnjo reakcijo, ki ustvari bazičnost. Lahko pa sprostimo veliko količino odpadnih kislin, ki sprožijo bolečine. Odlično prehransko dopolnilo je Ocen 21, proizvod Calivite , ki nam pomaga pri razstrupljanju telesa. Vsebuje 8 morskih alg, zdravilne rastline, vitamine, antioksidante, 60 mineralov ( železo, kalij, kalcij, magnezij, selen, 24 aminokislin, encimov in vitaminov. Najpomembnejše so morske alge, ki vsebujejo veliko iodina, ki je nujno potreben za izdelavo ščitničnega hormona. Ker je pripravek v tekoči obliki, se bolje absorbira in telo ga lažje uporabi. Pri posameznikih se telo razstruplja različno dolgo, odvisno od stopnje zakisanosti. Proces lahko traja od enega dneva do meseca dni. Telesna aktivnost lahko povzroči tako nastanek bazičnih kot kislih reakcij. Večjim naporom lahko izpostavimo le telo, ki je v dobri fizični pripravljenosti. Aerobna aktivnost, pri kateri ne presežemo praga telesne izčrpanosti ustvarja bazično okolje, ki nastane kot posledica povečane prekrvavitve. Ko presežemo mejne napore, začne telo izločati presežke nakopičene kisline. Šibki ljudje z zakisanim organizmom, bi morali začeti z lažjimi vajami, da telesna aktivnost ustvari blago kislost, v mišicah pa ne nastane veliko mlečne kisline ali njenih razkrojkov. Intezivnost vadbe se vsak dan povečuje. Če ste ustvarili zaradi preveč vadbe zakisanost, naslednji dan uživajte pretežno alkalna živila.

ARNIKA (arnica montana L.)

DRUŽINA: nebinovke (Asteraceae)
Druga imena: aronk, brdnja, črvivec, gorski kokovičnik, gorska svetlica, materinski koren, planinski pečnik, primožek itd.
Uporabni deli: cvetovi

ZNAČILNOSTI: Arnika je trajnica, ki doseže višino od 20 do 60 cm. Cvetovi so rumeni koški, 6-8 cm široki in jezičasti. Steblo je pokončno, žlezasto dlakavo, z enim cvetnim koškom. Koški dišijo aromatično, so grenkega in žgočega okusa.

RASTIŠČE IN NABIRANJE: Raste na peščenih travnikih in visokih barjih. Spomladi in jeseni izkopljemo koreniko s koreninami, junija in julija pa nabiramo cvetove.

ČAS CVETENJA: Cvete od junija do avgusta.

KAJ ZDRAVI: Arnika širi žile in pospešuje celjenje ran. Deluje proti revmi in protinu, proti gripi, pri motnjah v krvnem obtoku, pri želodčnih in črevesnih motnjah. Kot vsestransko zdravilo deluje predvsem pri posledicah udarcev in padcev. Obnavlja tkivo, odstranjuje krvne strdke, ki nastajajo pri odrgninah, izpahih in izvinih. Pomaga pri modricah. Pomaga tudi proti mozoljavosti, otekanju in kroničnem artritisu ter revmatičnim sklepom.

PRIPRAVA IN UPORABA: Čajev in prevretkov iz arnike ne uživamo, ker so lahko nevarni. Povzročijo lahko omotico, drhtavico in živčne motnje. V prevelikih odmerkih ali prepogosti uporabi lahko povzroči srčno aritmijo.

Tinktura: osmukamo arnikine cvetove, uporabimo samo večne liste. Sveže ali posušene namočimo za 2 tedna v 70 % alkoholu ali žganju, v razmerju 75 gramov cvetov na ½ litra alkohola. Nato tinkturo precedimo in shranimo v temnem prostoru.

Tinkturo uporabljamo razredčeno pri zunanjih poškodbah, pa tudi pri vnetju krčnih žil, bolečinah v križu.

Pomembno: Arniko uporabljamo predvsem zunanje. Pripravkov ne uporabljamo v bližini ust ali oči ali jih polagamo na odrte rane. Če nam po nesreči zaide v odrto rano izperimo z veliko vode. Ne uporabljamo jo pri majhnih otrocih. Pri občutljivih ljudeh lahko sproži alergijo, najpogosteje pri tistih, ki so alergični tudi na druge nebinovke kot so: kamilica, ognjič ali rman. Notranje jo uporabljamo homeopatsko ali pod nadzorom fitoterapevta pomaga pri čustvenih posledicah travme, šoka kot posledice poškodbe.

Opozorilo:

Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010