DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

REGRAT (Taraxacum officinale)

Druga imena: farška plata, jajčar, rmena reva, smolika, otavčič, rmeni regrat, mleček, mlečec, vegrad, vigrad, pljuščanec, žoltenica, žoltena, žentenje, želtelnica, števnica.

Družina: radičevke/košarice

Značaj: mrzel, grenak, sladek

Učinkovine: eterično olje, različne grenčine, saponini, čreslovine, inulin, holin, vitamin C, železo, karotin. Železa ima celo več kot špinača.
Zdravilni učinki: pospeševanje delovanja žlez, vse od želez v želodcu, slinavke in trebušne slinavke do jeter in žolčnika. Zaradi inulina je učinkovit tudi pri sladkorni bolezni. Je diuretik, ki je posebej učinkovit takrat, kadar zastajanje vode v telesu povzročajo motnje delovanja srca. K sebi spravi utrujena jetra, čisti kri, učinkuje na limfo in pomaga pri razstrupljanju. V sebi ima magnezij in kalcij in je zato koristen za kosti. Prav tako je pomembno, a vsebuje veliko kalija, ker se kalij izpira z izločanjem vode, regrat pa ohranja raven kalija v telesu, ne glede na to, da je diuretik. Izloča sečno kislino iz telesa, zato pomaga pri revmi in artritisu. Čisti kri, iz nje izloča strupe, krepi jetra. Z njim zdravijo ture in razjede.

Ne glede na razširjenost regrata, ta ni avtohtona rastlina, ampak je njeno seme zaneslo k nam iz Azije. Najprej so njegov bel mleček iz stebla uporabljali za zdravljenje oči.

V kulinarične namene so ga prvi baje uporabljali Italijani v 17. stoletju , kmalu pa se je njegova uporaba razširila po celi Evropi. V Nemčiji jedo celo na tanko narezane korenine kar na maslu na kruhu. Iz korenine se je pripravljal kavni nadomestek, iz popkov nadevi za palačinke, vloženi v kisu so nadomestek za kapre, listi pa so odlični v solatah in juhah s krompirjem, čebulo ter repo.

Čaj: Regratov čaj pospešuje izločanje urina, čisti kri, je koristen proti zaprtju, krepi želodec, izboljša splošno počutje človeka. Spomladanska čistilna kura traja od 4-6 tednov. V tem času pijemo 2x dnevno skodelico čaja. Po tej kuri se dobro počutijo revmatiki. Pri nagnjenosti k žolčnim kamnov priporočajo ponovitev kure še v jeseni. Z regratovim čajem je možno odplakniti ledvične kamne. Priporočajo ga pri obolelih jetrih, vranici, nespečnosti. Čaj lahko pripravljamo iz posušenih listov, cvetov, drobno narezane posušene korenine. Na skodelico zavrete vode dodamo 1-2 čajni žlički te mešanice. Čaj pustimo mirovati 10 minut. Potem odcedimo .Vsakodnevna žlica regratovega soka iz listov preprečuje poapnenje žil in staranje.
Za čaj proti revmatizmu lahko uporabimo 1-2 žlički narezanih regratovih listov, ki jih lahko uživamo kot čaj ali spasiran sok. Prelijemo s kozarcem vode in pustimo, da zavre, Pustimo stati 5- 10 minut. Pijemo pred vsemi glavnimi obroki. Za sok lahko uporabimo tudi regratove cvetove. Sok uživamo samo po žličkah, Kura s čajem ali sokom se priporoča 5- 6 tednov.

Maria Treben v svoji knjigi Zdravje iz božje lekarne priporoča pri kroničnim vnetju jeter in sladkornim bolnikom, naj vsak dan pojedo 5-6 pecljev regrata. Trgamo cvetoča stebla, jih operemo, odstranimo cvet, peclje pa počasi žvečimo. Po okusu so podobni endiviji, na začetku pa malo grenki. Odpravljajo srbenje kože, lišaje, izpuščaje, izboljšajo želodčne sokove. Uspešni so tudi proti zlatenici in kroničnih obolenjih vranice. Kura naj traja 14 dni do največ 4 tedne.

Njen je tudi recept za sirup iz regratovih cvetov 2 zvrhani prgišči regratovih cvetov namočimo v neme litru vode, segrejemo do vrenja. Pustimo, da voda vzkipi, odstavimo lonec in pustimo stati čez noč. Naslednji dan zlijemo v cedilo da se odcedi in stisnemo cvetove. V sok zmešamo 1 kg sladkorja, i 1/2 limone zrezane na kose, če je bila neškropljena, ne rabimo lupiti, v nasprotnem primeru pa. Odkrit lonec postavimo nazaj na štedilnik na najmanjšo temperaturo, a da tekočina izhlapeva. Masa naj se ohladi 1-2 krat, da dobimo primerno gostoto sirupa. Če je pregost bo kristaliziral, če pa je preredek pa se lahko skisa.

Regratovo vino: Sestavine: 2 dcl hladen vode, regratovi cvetovi, 15 ml ali 1 žlica zdrobljene korenine ingverja, nasekljana lupina ene pomaranče (neškropljene), nasekljana lupina ene limone (neškropljene), 700 g rjavega sladkorja., sok ene limone, 5 ml ali 1 mala žlička vinskih kvasovk. Postopek: Vodo zavremo in pustimo, da se ohladi. regratove cvetove potrgamo s stebel jih stresemo v veliko skledo. Prelijemo jih z vodo in pustimo stati en dan. Občasno premešamo. Mešanico prelijemo v lonec, skledo splaknemo. Dodamo pravi ingver, pomarančno in limonino lupino ter kuhamo 20 minut. Mešanico precedimo nazaj v skledo, dodamo sladkor in limonin sok in pustimo, da se malo ohladi. Z malo tekočine zmešamo kvas in vmešamo v cvetje. Skledo pokrijemo s krpo in pustimo na toplem, da vsebina zavre. Po dveh dneh jo prelijemo v sodček in ga zamašimo s kosmom vate, da lahko vre. Ko plin ne izhaja več, lahko nepredušno zapremo, začepimo. Po dveh mesecih, ko se gošča usede, pretočimo bistro tekočino v čiste suhe steklenice in jih zamašimo. Vino pijemo šele po 6 mesecih.

OPOZORILO: Regratova korenina in steblo vsebujeta taraxacin, ki v preveliki količini povzroča motnje delovanja srca in drisko, zato je priporočljiva zmerna dnevna uporaba čaja.

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Anica Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Marija Treben: Zdravje iz božje lekarne

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

TOLŠČAK ( Portulaca olerace)

Druga imena: portaluk
Družina: portulakovke

Uporabni deli: listi, stebla
Učinkovine: maščobe omega 3, sluzi, antioksidanti, vitamine C in E in betakaroten ter antioksidant glutation, minerali kalij in kalcij mangan, železo.
Zdravilne lastnosti: krepi imunski in srčno-žilni sistem. Blaži vnetja, izboljšuje krvni obtok, preprečuje nastajanje strdkov v arterijah. Raziskave so potrdile, da deluje na avtoimunske in srčne bolezni, varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in lajša posledice staranja, zmanjšuje holesterol v krvi, znižuje krvni tlak, sprošča gladke mišice, deluje protibolečinsko, odpravlja gliste.
Por­tu­lak či­sti kri.

Na vr­to­vih in nji­vah po­ga­nja­ ple­ve­l-tolščak, ki ni samo ko­riste­n, ampak tudi zdravilen. Med takšne spada samo še re­gra­t in ko­pri­va; ver­jet­no ste ga že opa­zi­li na svo­jem vrtu in se je­zi­li nanj, saj se ga je tež­ko zne­bi­ti.

Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je niz­ka enoletnica rast­li­na z rah­lo soč­ni­mi li­sti in steb­li. Iz­vi­ra iz Pred­nje Azi­je in za rast po­tre­bu­je ve­li­ko to­plo­te, son­ca in od­ced­na tla. Se­je­mo ga maja na sonč­no lego in na ka­ko­vost­na, ne­ko­li­ko peš­če­na in od­ced­na tla. Se­me­na le rah­lo pre­kri­je­mo s prst­jo in ne­ko­li­ko sti­sne­mo. Če jih se­je­mo v vr­ste kot špi­na­čo, naj bodo vr­ste v raz­da­lji od 15 do 20 cen­ti­me­trov. Lah­ko ga se­je­mo po­sa­mič­no. Por­tu­lak ra­ste hi­tro, zato ga lah­ko pr­vič re­že­mo že po treh do šti­rih ted­nih. Re­že­mo ga red­no, ven­dar pa mo­ra­mo pu­sti­ti vsaj dva os­nov­na li­sta in odre­za­ti vsak cvet, ki se po­ka­že. Po rezi se zo­pet obra­ste.

Se­je­mo ga vse po­let­je. Ima glad­ko rdeč­ka­sto pla­ze­če se steb­lo in iz­me­nič­ne li­ste. Cve­to­vi so ru­me­ni. Rast­li­ne po­tre­bu­je­jo za svo­jo rast do­volj vla­ge, zato jih po po­tre­bi za­li­va­mo, zra­ste­ 15 do 30 cm vi­so­ko. V mrz­lem pod­neb­ju se­je­mo tolš­čak poz­no spom­la­di v se­tve­ne plad­nje, in ko mine nevar­nost zmr­za­li, rast­li­ni­ce pre­sa­di­mo na pro­sto. V to­plih pre­de­lih pa ga se­je­mo na pro­sto vse po­let­je. Tolš­čak upo­rab­lja­mo svež kot list­no ze­le­nja­vo vse po­let­je. Soč­ne li­ste in steb­la lah­ko upora­bi­mo kot špi­nač­no ze­le­nja­vo ali kot do­da­tek k so­la­tam, ze­lišč­nim oma­kam in sku­ti. Ima­jo os­ve­ži­len, ki­sel­kast in ne­ko­li­ko slan okus. Ze­le­no­list­ne sor­te ima­jo malo de­be­lej­še li­ste in so od­por­nejše ter bolj­še­ga oku­sa kot ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te, med­tem ko so ru­me­ne in zla­to ru­me­ne sor­te tolš­ča­ka pri­vlač­nejše v so­la­tah. Av­stral­ski do­ma­či­ni so se­me­na por­tu­la­ka upo­rab­lja­li za pe­ci­vo.
Tolščak uporabljamo tudi v kulinarične namene. Nabiramo ga od junija naprej. Pripravimo ga po receptu Daria Corteseja z jajci. Sestavine: 1/2 kozarca vode, 2 skodelici opranih in narezanih tolščakovih poganjkov, ali celih listov, žlica masla, žlica kisa, ščepec majarona, sol, 4 jajca, olje. Postopek: vodo zavremo, damo vanjo tolšačkove liste, kuhamo 3 minute, odcedimo. V ponvi raztopimo maslo, dodamo tolščak, kis, majaron, sol. Dušimo 5 minut. V drugi ponvi spečemo jajca. Damo jih na krožnik, čeznje naložimo toščak. Jed lahko pripravimo tuid tako, da jajca zmešanmo v tolščak.

Tolščak s kumarami in paradižnikom: Sestavine: 2 srednje veliki kumari, 2 paradižnika, skodelica tolščakovih listov, 2 žlici kisa in olja, sojina omaka, nekaj poganjkov bazilike ali listov kopra. Postopek: kumari olupimo in narežemo na kolutke ter položimo na dva krožnika, čeznje paradižnik tudi narezan na kolutke. Potresemo s tolščakovimi listi. Prelijemo s kisom, oljem, sojino omako, ki smo jo pomešali z baziliko in koprom. Po želji dodamo še žlico ali dve kisle smetane.

Tolščakove liste lahko mešamo v druge solate, z njim odišavimo kis itd.

Tolščak ima rahlo kisel, slan okus in limonin okus po špinači. Že stoletja ga je do v Indiji, z njim gostijo juhe in omake. Če ga samo blanširamo, se izognemo pretirani sluzi, ki jo izloči. Lahko ga celo vlagamo v jabolčni kis, skupaj s česnom in pekočimi paprikami ali poprom.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki suhega tolščaka lahko povzročijo želodčne motnje, kar pa je pri surovem izključeno.

Vir: An­dre­ja Haupt­man Med­ved na http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=451&Itemid=115 (slika)
Naravna zdravila, MK; 2007
Recepti Dario Cortese: Divja Hrana

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

POTROŠNIK (Cichórium íntibus L.)

Druga imena: cikorija, jedrik, legvat, mleč, popotnik, radič, revar, skorja, solncokret, višnjev regrad, divja kava, radič, regrat
DRUŽINA: RADIČEVKE/KOŠARICE
ZNAČILNOSTI: Je trajnica, ki zraste od 30 do 100 cm. Ima vretenasto korenino, trdo, ne preveč razraslo steblo, dolge, grobo nazobčane liste, cvetni koški pa so živo modre barve. Cveti od julija do septembra. Raste povsod, kjer so tla suha (ob poteh, na njivah, travnikih, puščah itd.).
Zdravilne lastnosti: Pomaga nam pri pomanjkanju teka, težavah z žolčem in jetri. Že v antiki so dejali, da je potrošnik prijatelj jeter. Pomaga pri mnogih jetrnih boleznih: zlatenici, , boleznih vranice, nezadostnemu delovanju žolča, čisti kri, čisti celotna prebavila in sečila, izloča odvečne snovi itd. Zelo dobro pomaga tudi pri kožnih boleznih, zbija vročino, učinkuje proti glistam in učinkuje kot krepčilo. Nedavne raziskave so potrdile njegovo učinkovitost pri vnetju pri revmatizmu in protinu. Inulin tudi vzpodbuja razmnoževanje koristnih bakterij v črevesju. Znižuje holesterol v krvi. Potrdili so učinkovitost pripravkov iz korenine na delovanje jeter. Uporabo pripravkov iz potrošnika je ljudsko zdravilstvo priporočalo še za vnetja sklepov, artritis, preutrujenosti, infekciji sečil, poti protinu, pri zlatenici. Ker vsebuje predvsem razne vrste sladkorja, med katerimi je relativno precejšnja količina inulina, je pomemben pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Radič, cikorija, endivija ima podobne zdravilne lastnosti: spodbujajo prebavo, posebej maščob, uravnovesijo izločanje želodčne kisline, poživljajo jetra in ledvica, razstrupljajo, odvajajo presnovne produkte s sečno kislino vred, zato pomagajo pri artritisu, revmi, odpravljajo zaloge telesnih maščob in tako pomagajo pri hujšanju. So odlična hrana za zdravo kri in učinkovite žleze, čvrste kosti, zato pomagajo proti osteoporozi. Sok iz temnih radičevih listov, zunanjih listov endivije in cikorije je velikega pomena in pomaga pri dobrem vidu v kombinaciji s korenčkovim sokom. Pomaga pri sivi mreni in izostri že oslabel vid. Izboljšuje kri in telesu dovaja potrebne rudnine. Tak sok pijemo po več mesecev po pol litra dnevno pri osteoporozi ali drugih težavah, da se pokaže zdravilni učinek.

Korenine nabiramo pred ali po cvetenju , liste pa v času, ko rastlina cvete. Korenino operemo, vzdolžno razrežemo, sušimo pri 30 stopinjah C v senci, ali v pečici do največ 40 stopinj C. Posušena korenina vsebuje skoraj 50% inulina, sveža pa samo do 18%. Iz nje skuhamo čaj, v razmerju 20 g droge na 1/4 litra vode. Čaj čisti želodec in črevesje in pomaga pri nespečnosti. Inulin, ki ga vsebuje pomaga pri zlatenici in težavah z vranico. Sladkorni bolniki naj si pripravijo čaj tako, da čez noč namakajo 2 polni žlici zrezanih korenin v litru mrzle vode. Zjutraj naj ga prevrejo, precedijo in čez dan pijejo po požirkih.

Julija in avgusta nabiramo torej liste in cvetove, konec septembra semena, korenino pa izkopavamo od konca marca do konca maja ali jeseni. Liste in cvetove sušimo na soncu. Seme potrošnika lahko uporabimo praktično takoj, čeprav še leta in leta ohrani svojo moč.

PRIPRAVA IN UPORABAListi v kisu: potrošnikovi listi, namočeni v kis, zaustavljajo drisko.


Prevretek in poparek:- iz listov (svežih ali posušenih): 5 do 6 celih listov damo v liter vode. Spijemo 2 skodelici dnevno
- iz cvetov: v 1l vode damo prgišče posušenih cvetov. Spijemo 2 skodelici dnevno na tešče
- iz semen: v 1l vode damo 10 ščepcev semen. Spijemo 1 skodelico zjutraj
- iz suhe korenine: v 1l vode damo polovico nasekljane korenine. Spijemo 1 skodelico na dan, pred kosilom

Kopeli za roke in noge: na 1l vode damo pol prgišča mešanice iz listov, cvetov, semen in korenine. Kopel izvajamo dvakrat dnevno. Učinkuje pri jetrnih boleznih in proti zaprtju.

Obkladki: na 1l vode damo prgišče mešanice iz korenin in cvetov. Obkladke namočimo v prevretku te mešanice in jih uporabljamo proti turom in sploh proti kožnim boleznim.
Pri oteklih jetrih in notranjih vnetjih pomaga, če prekuhane liste zavijemo v tkanino in uporabimo kot obkladek, ki ga menjamo večkrat na dan, ker mora biti za najboljše učinkovanje topel.

Sirup: iz svežega potrošnika stisnemo kozarec soka, v njem raztopimo 250 g sladkorja, potem pa kuhamo od 5 do 10 minut na majhnem ognju. Jemljemo ga po 2 kavni žlički na dan. Sirup pomaga proti glistam in zaprtju pri otrocih.

Sirup: 1/2 kilograma svežega soka iz korenin, 1/2 kg sladkorja, 30 g medu nad blagim ognjem zmešaš v in stopiš v sirupasto tekočino, ki jo shraniš v temnih in dobro zaprtih steklenicah. Sirup se uživa 1-3 kavne žličke na dan kot čistilno sredstvo za organizem.


V kulinariki: Je radič, ki nam uide v cvet in predhodnica gojenega radiča. Potrošnikovi listi so odlični v solatah. Dobri so predvsem mladi. Tudi cvetove lahko uživamo v solati in kot okras drugim jedem. Lahko jih primešamo jogurtu in dobimo zanimivo obarvano jed, osladimo pa še z rozinami. Lahko ga namakamo v vinu ali žganju najmanj 2 tedna, da dobimo zdravilno grenčico.

Radičeva solata z grozdjem: za vsako osebo potrebujemo po eno skodelico raznobarvnih radičevih listov (rumeni, rdeči, zeleni, zmešamo lahko tudi endivijo, potrošnik) in pol skodelice grozdnih jagod. Večje jagode grozdja razpolovimo, dodamo sok 1/2 limone, oljčno olje, 2 žlici zmletih ali narezanih lešnikov. Zmešamo radič in grozdje, dodamo limonin sok, oljčno olje in potresemo z lešniki. Soliti ni potrebno. Solato okrasimo z rezinami pomaranče ali grenivke.

Krepka zimska solata:
Sestavine za 1 osebo: pol glavnatega radiča, srednje velika redkev, pol skodelice kisle repe,
nekaj žlic kuhanega fižola, bučno olje, sojino omako.
Postopek: Radič narežemo, redkev naribamo z lupino vred, zmešamo s kislo repo, fižolom, začinimo, okrasimo s celimi radičevimi listi, ki jih zataknemo za rob sklede.

Endivija z jabolki: Liste endivije natrgamo v solatno skledo in mednje zamešamo 2 kisli jabolki narezani na lističe. Iz žličke domače gorčic, soka ene pomaranče in skodelice kisle smetane zmešamo polivko, s katero začinimo solato. Potresemo z drobnjakom.

Sok sveže korenine razredčimo z vodo, napitek pa nam pomaga pri blaženju želodčnih težav, pospešuje potenje in izločanje urina.

Prevretek proti težavam z jetri, ledvicami, napihnjenosti, kolcanju, leni prebavi, napenjanju in vetrovom: 15-30 g mešanice korenine, listov in cvetov, damo v 1 liter vode: zavremo in kuhamo 5 minut, nato precedimo. Popijemo 1 skodelico pred kosilom in večerjo.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane
Maurice Messegue: Zelišča za zdravje
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

PIRA (Triticum spelta)

Za piro je že sveta Hidelgarda menila , da je najboljše žito. Najnovejša dognanja v prehrani pa potrjujejo njeno spoznanje. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno po srednji in severni Evropi, pšenica pa prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje-dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in ostalih zaščitnih sredstev. Celo radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu.

Pira vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v pravem razmerju, da jih človekovo telo lahko izkoristi, pri tem pa ne obremenjuje prebavnega trakta. Včasih so piro poželi še zeleno, ker se je zrela kasneje hitro osipavala že med žetjem.
Piro priporočajo za prehrano zdravih in bolnih ljudi. Pripravljamo jo lahko na več načinov, iz njene moke lahko pečemo kruh, prepečenec, torte, drobno pecivo, omlete. Lahko jo kuhamo kot kašo, v juhi s celimi zrni kot riž. Pripravljamo jo slano ali sladko. Je blagega okusa in je odlična za samostojne jedi, solate, enolončnice, prikuhe. Z njo lahko nadomestimo ječmenovo kašo. Vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, beljakovin in dragocenih sestavljenih ogljikovih hidratov. vsebuje tudi vitamine, minerale kot so kalij, kalcij, magnezij in elemente v sledeh kot so cink, železo in baker. Pira je lahko predelana v moko, kosmiče, zdrob, ali pa jo v obliki celih zrn uporabljamo za juhe, kruh, rezance, vlivance. Z rednim, vsako dnevnim uživanjem pire se naše počutje popravi, prav tako se poveča storilnost in sposobnost koncentracije.

Pira je zelo uporabna pri dietah, zaradi alergij na pšenične beljakovine. Klorofilni sok iz mladih pririnih listov lahko izboljša počutje in poveča odpornost organizma, zato ga priporočajo okrevajočim bolnikom in starim ljudem ter pri težjih organskih obolenjih. Klorofil je zelo podoben po kemijski sestavi hemoglobinu v krvi, lahko hitro povečamo količino kisika v krvi in telesu. Klorofil izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Hildegarda je s piro blažila tudi bolečine v sklepih.

Kruh iz pirine moke osnovni recept: sv. Hiledegarda pravi, da je najbolj peči kruh, ko je po setvenem koledarju dan za cvet ali plod. Če nimate setvenega koledarja se lahko ravnate po tem, da se luna debeli ( prvi krajec) in ozvezdje strelca ali dvojčkov. Na 1 kg pirine moke vzamemo 660 ml vode. Če dodamo maslo, jajca, pirin zdrob ali kaj drugega, se količina vode spremeni. Moko stresemo na delovno površino ali v veliko skledo na sredini naredimo jamico. V visok vrč si pripravimo mlačno vodo. Od celotne količine zlijemo 100 ml vode v jamico in vanjo damo 7 g kvasa. Od roba potegnemo samo toliko moke, da zgnetemo kvasec. ( za približno pest testa). Hlebček, ki ga dobimo, položimo v vrč s preostalo vodo , v jamico pa stresemo začimbe, sol in sladkor. Pustimo, da hlebček v vrču vzhaja, dokler ne priplava na površje. Tako dobljen kvasec zlijemo v jamico, nato pa postopoma od roba jemljemo moko in mesimo, dokler ne dobimo najprej zelo mehkega in gladkega in skoraj tekočega testa, šele potem pritegnemo k mesenju celotno količino moke in vse skupaj zgnetemo v voljno testo. Mesenje je lažje, le testo razvlečemo čez celo delovno površino in ga znova in znova zgnetemo. To ponavljamo toliko časa (5-10 minut), da dobimo gladko zmes, ki se zlahka loči od rok in delovne površine. Testo potresemo z moko , pokrijemo in pustimo, da vzhaja, dokler se ne podvoji. Po vzhajanju ga ločimo od podlage z lopatko, a ga ne gnetemo več. Potresemo ga z moko, pokrijemo in počakamo, da znova vzhaja. Trikrat ponovimo. Po zadnjem vzhajanju testo z rokami povaljamo po delovni površini, da postane čvrsto. Iz testa oblikujemo hlebec, štruco, žemlje, preste itd. in ga položimo v pekač. Pred peko ga s čopičem premažemo z vodo ali poškropimo. Pečemo pri 220 stopinjah, po 10 minutah znižamo temperaturo na 200 Stopinj. Pekovsko pecivo pečemo cca 25 minut, hlebec ali štruco pa 40-50 minut. Kruh lahko začinimo s 3 noževimi konicami rjavega sladkorja, 2 noževi konici galganta, 2 noževi konici bertrama, 2 noževi konici komarčka, 2 noževi konici ožepka.

Kruh iz pirine moke:
Sestavine:
500 g polnozrnate pirine moke, še najbolj sveže mlete
20 g kvasa,
1 čajna žlička medu,
1/2 litra svežega mleka
1/2 do 1 čajna žlička morske soli

Po želji dodamo: mandlje ali kardamom ali kumino itd..

Postopek: iz sestavin pripravimo testo in ga pustimo vzhajati. S testom napolnimo model, pustimo še 1/2 ure vzhajati, nato približno 1 uro pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Takega kruha spečemo več, ker je zelo primeren za zamrzovanje bodisi cel ali narezan na rezine. Zmrznjene rezine damo v pekač in popečemo tako, da je kruh tak kot bi bil pravkar sveže pečen.

Kvašen kruh recept za začetnike:
Sestavine: 675 g polnozrnate ali bele pirine moke ( lahko si naredimo mešanico obeh), zavitek kvasa, 2 žlički soli., 1/2 litra vode. Suhe sestavine med seboj pomešamo, dodamo 1/2 litra vode, mešamo z leseno kuhalnico 3-5 minut. Nato testo damo v lončen model, ga pustimo 8 ur vzhajati, damo ga v segreto pečico na nizki rešetki in pečemo 30 minut na 225 Celzija in nato še 30 minut na 180 Celzija. Pečen kruh vzamemo iz modela in ga naložimo na rešetko,da se ohladi.
Pražena pirina zrna: Če zrna pire popražimo v ponvi brez maščobe, dobimo okusen gofio. Zrna med praženjem mešamo z leseno kuhalnico, dokler ne dobijo zlate barve. Med praženjem neprestano poka in prasketa, ker zrna izgubljajo tekočino v 3-5 %, dobijo pa poveča volumne za 3-5%. Po praženju zrna ohladimo v porcelanasti posodi in shranimo v neprodušno zaprti posodi.

Osnovni recept za pirino zrnje:
1 kg pirinega zrnja opremo v hladni vodi skozi gosto cedilo. Prilijemo 2 l hladne vode in ko zavre, dodamo začimbe kot sta galgant in bertram in kuhamo na nizki temperaturi 40 minut. Šele potem solimo in pustimo, da zrna nabreknejo in popokajo. Zrnje razdelimo na porcije v plastične vrečke in zamrznemo, da jih imamo na zalogi. Zrnje uporabimo za prirpavo rižot, sendvičev, nadevov, zakuh.

Kaša iz pirinega zrnja: Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v majhni količini vode in dodamo 5-6 žlic kuhanega pirinega zrnja, ščepec cimeta, kavno žličko rjavega sladkorja in 3 žlice navadnega jogurta.

Kaša iz ovsenih kosmičev: sv. Hildegarda oves priporoča za zdrave in bolehne ljudi. Ne pa za bolne, ker preveč greje. V 150 ml vode, 5 žlic ovsenih kosmičev, žlica rozin, začimbe oz. 45 g mletega cimeta, 45 g mletega muškatnega oreščka in 10g mletih klinčkov ter malo sladkorja. Vse skupaj zavremo in pustimo 5 minut.

Kaša iz pirnih kosmičev: 150 ml vode, 3 žlice pirnih kosmičev, 2 žlici pirinega zdroba zavremo. Dodamo nastrgano jabolko, malo počakamo, da zmes nabrekne.

Pririna kava: Če zrna pražimo tako kot zgoraj, le da jih pustimo, da potemnijo namesto pozlatijo, jih lahko uporabimo za žitno kavo. Pripravi se lahko na več načinov. Lahko namočimo cela zrna v vrelo vodo in pustimo nekaj minut vreti. Dobimo zelenkasto rjavo tekočino, ki ji dodamo mleko. Naslednji dan tem zrnom dodamo novo žlico svežega zrnja in spet pokuhamo. Tako lahko pripravljamo kavo cel teden, preden zrnje zavržemo. Zadnja kava bo po barvi že črna kot prava kava. Drug recept pravi, da vzamemo 1 jedilno žlico praženega zrnja na pol litra vode, ga grobo zmeljemo, 3 minute kuhamo v vreli vodi, precedimo, naslednji dan pa uporabimo novo zrnje, ki jih pred uporabo sveže zmeljemo. V vseh primerih pijemo pirino kavo z mlekom. Taka kava blaži kislost v želodcu, ker je bazična, razkisljuje telo in razstruplja. Je idealna za preganjanje mačka po prekrokani noči.

Pirina juha z zelenjavo: Na osebo vzamemo 2 žlici pirinega zdroba ali polnozrnate pirine moke, pomešamo jo z 1/4 mrzle vode in neprestanim mešanjem kuhamo 3-5 minut. Dodamo zelenjavno špinačno ali čemaževo juho. Lahko uporabimo katerokoli zelenjavo ( komarček, korenje, pastinak, fižol, čičeriko, rdečo peso, buče, koprive. Zelenjavo operemo, skuhamo v malo vode. Vse skupaj z vodo vred stresemo v pirino juho, solimo, okisamo in začinimo s peteršiljem. Pirina zrna so odlična zakuha za zelenjavne juhe.

Čista zelenjavna juha: Sestavine: 1 čebula, 1 komarček, 2 korena. Vse drobno narežemo in skuhamo v 1 litru 1/2 do 2 litrov. Po okusu solimo, začinimo s pelinom, jušnimi začimbami. V juhi razpustimo 1-2 žlici masla, potresemo s svežim drobnjakom ali peteršiljem. Zakuhamo jo lahko s pirinimi rezanci, žličniki iz pirinega zdroba ali pirinimi zrni.

Gosta pirirna juha : Za eno porcijo potrebujemo 1/2 skodelice pirinega zrnja, 1/2 l vode in kuhamo 20 minut. Dodamo 150 g mešane zelenjave kot je komarček, zelena, korenje , repa in kuhamo do mehkega še približno 20 minut. Po želji odcedimo vodo in jo prihranimo. Zelenjavo spasiramo in dolijomo odlito juho. Začinimo z galgatom, bertemom, ožepkom in muščarnim oreščkom.

Bučke nadevane s piro (za 4 osebe): Skuhamo 250 g pire. Dve mladi bučki prerežimo in izdolbimo sredico. Na oljčnem olju prepražimo 2 stroka česna, dodamo na kocke narezani bučki in zalijte z 2 dl smetane. Primešajte kuhano piro, 2 razžvrkljamo jajci, začimbe, baziliko, peteršilj. Solite po okusu. Mešajte, da se jed zgosti in jajca zakrknejo: S pripravljeno maso nadevajte izdolbene bučke. S pripravljeno maso nadevajte bučke, čez nadev potresite 200 g naribanega sira edamca. Vse skupaj postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija in pecite 15 minut.

Pirina "holandska"dieta: 3-4 mesece uživamo vsak drugi dan samo piro, vmesne dni pa običajno hrano. Tako lahko zdravo shujšamo tudi do 40 kg v 4 mesecih, v povprečju 10 kg na mesec. Kura je manj učinkovita pri tistih, ki so že pred tem kakorkoli uživali piro.

Rižota iz pire: 2 skodelici pirinega zrnja ali riža stresemo v cedilo in speremo pod tekočo vodo. Pirin riž je oluščena pira, ki je kuhana po 10-20 minutah. Če vzamemo pirino zrnje se čas kuhanja podaljša najmanj za enkrat. Na drobno narežemo čebulo in ji podušimo na žlički olja ali masla, dokler ne potekleni. Razredčimo s 100 ml belega vina in začinimo z galgatom, bertramom, materino dušico, in sabljastim triplatom. Dolijemo 4 skodelce vode in kuhamo na nizki temperaturi 20 minut. Ko je jed kuhana solimo in primešamo še košček masla in malo naribanega sira. Rižoti lahko primešamo druge vrste zelišč v kombinaciji: bršljanasto krebuljico, peteršilj, regrat ali koprive. V naslednji različici pa lahko 10 minut pred koncem kuhanja dodamo na kocke narezano zelenjavo kot je komarček, korenje in podobno.

Pečene pirine zdrobove rezine: Zmešamo 800 ml mleka, 200 g pirinega zdroba, ščepec soli, galgant, bertram in muškatni orešek. Ko zavre, odtsavimo, pokrijemo in pustimo, da jed nabrekne in se ohladi. Takrat dodamo 50 g razmehčanega masla, 2 jajci, 2 žlici parmezana. Premašamo, naložimo v namaščen pekač, pokapamo z maslom in potresemo z naribanim sirom. Pekač postavimo za 4 ure na hladno, potem pa pečemo pri 200 stopinjh 25-30 minut.

Zelenjavni polpeti iz zelene pire: ( zelena pira je požeta 3-4 tedne pred polno zelostjo, ko je klasje še zeleno).

Potrebujemo: 40 dag zelenega zrnja, 100 dag ovsenih kosmičev, eno do dve čebuli, nekaj vejic peteršilja, zelenjava ( koleraba , korenje, grah), zelišča( majaron, materina dušica, muškat), jajce, sol in olje. Grobo zdrobljeno pirino zrnje vsujemo v zelenjavno juho in kuhamo 2 uri, da voda povre. Polpete pripravimo tako, da drobno narezano čebulo prepražimo na olju, dodamo sesekljan peteršilj in zelišča, jajce, ohlajena pirina zrna s sesekljano jušno zelenajvo in ovsene kosmiče. Z roko oblikujemo hlebčke, ki jih na vrhu posipamo bučna ali sončnična semena in jih pritisnemo v maso. Polpete položimo v vrelo olje in v ponvi popečemo na obeh straneh.

Zrnje pire se tudi kuha, celo ali zdrobljeno za dietetično pripravljene jedi, katere naj bi uživali oslabeli ljudje s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih. Tudi pirina slama je iskan pridelek v pletarstvu, je trpežna, dovolj dolga in prožna ter se lahko uporabi za celo vrsto okrasnih izdelkov. Zelo jo cenijo kmetovalci, kateri pridelujejo pridelke po biodinamični metodi. S plevami pire polnijo vzglavnike.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik : Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

Reinard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)

Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina , 2006

Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine; Založba kmečki glas, 1999