LAKOTA, PLEZAJOČA (Galum aparine)

Plezajoča lakota je cenjeno zelišče. Je učinkovito krepčilo za limfni sistem, je diuretik in čisti kri ter iz telesa odvaja strupe. Lahko jo uporabljamo pri vseh vrstah težav z limfnim sistemom, pri vnetjih bezgavk, tonzilitisu, vnetju mandeljnov in zlatenici. Uporablja se pri suhi koži in luskavici. Rastlina pomaga pri vnetjih mehurja in drugih težavah s sečili. uporabljamo jo za zdravljenje razjed in oteklin, ki nastanejo zaradi zastajanja tekočine. Skodelico vrele vode prelijemo čez 2-3 žličke posušenega zelišča in namakamo 10-15 minut. Pijemo 3 krat na dan. Tinkturo vzamemo 3 krat na dan po 2-4 ml tinkture. Pri težavah z limfnim sistemom si pripravimo mešanico z ameriškim slamnikom in zdravilnim ognjičem. Pri težavah s kožo dodamo plezajoči lakoti kodrolistno kislico in navadni repinec.

Poznamo več vrst lakote: navadna lakota, prava lakota, raznolistna lakota, gozdna lakota, plezajoča lakota, dišeča lakota, ki so si med seboj tudi podobne, nekater tudi še zdravilne.

OPOZORILO: Če ste noseči ali dojite, ne uporabljate plezajoče lakote.

Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

LAKOTA, PRAVA (Galium verum L.)

Druga imena: kršlimpovka, slipovka, smolec, dremovka, divji lan, rumena mračnica, slama Marije device, strdenka, zlatenica.

Značaj: plezajoča lakota: mrzel, nalahno suh, slan.

Družina: broščevke

Učinkovine: eterična olja, čreslovine, glikoziid, kremenčeva kislina

Zdravilne lastnosti: proti oboljenjem ledvic, čisti jetra, trebušno slinovko, vranico. Maria Treben priporoča dnevno uživanje čaj tistim, ki imajo težave z limfnimi žlezami. Čaj naj bi pomagal še pri slabokrvnosti, vodenici, zunanje pa pri nečisti koži, ranha, turih, ogrcih. Grgramo ga pri golšavosti in težavah s ščitnico.

Zel pospešuje izločanje urina, zato je uspešna pri zdravljenju vseh vrst ledvičnih težav, lažjih vnetij, kamnov, peska. Za pripravo čaja potrebujemo jedilno žlico narezane droge. V ljudske zdravilstvu se uporablja še proti epilepsiji, histeriji, bolečinam živcev in obolenjih jeter. Zunanje se uporablja za umivanje, kopel ali obkladek pri turih, aknah in ogrcih. Če lakoto dodamo olju ali raztopljeni svinski masti, dobimo učinkovito mazilo, ki zdravi odrgnine, lišaje, kožne bolezni. Čaj iz lakote pomaga proti golšavosti, če ga večkrat na dan intenzivno grgramo. Čaj je učinkovit tudi pri tistih, ki imajo motnje limfnega sistema. Maria Treben poroča o mnogih ozdravitvah tumorjev in raka v ustni (rak jezika) in žrelni votlini s pitjem in grgranjem čaja iz plahtice. Zelo učinkovita naj bi bila tudi mešanica iz 300 g ognjiča, 100 g plešca, 100 g velike pekoče koprive, ki jo po 1 liter in 1/2 pijemo čez dan po požirkih (na približno 20 minut) poleg tega, da grgramo plahtico in se mažemo z mazilo iz plahtice. Sok plahtice je učinkovit pri kožnih rakastih obolenjih. Vmešamo ga v maslo sobne temperature, hranimo v hladilniku.

viri:

Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.