DREN (Cornus)

Dužina: drenovke
Učinkovine: drnulje vsebujejo 10% sladkorja, sadne kisline, vitamin C do 100m mg v 100 g sadežev, druge vitamine, pektine, barvila, rudnine. Na Kavkazu sušijo drnuljevo kašo, ki jo uporabljajo kot dodatek k jedem z veliko vitamini.
Zdravilne lastnosti: drnulje uporablja ljudsko zdravilstvo proti vnetjem sluznic, vročini. Znižujejo krvni tlak, delujejo razkuževalno in pomagajo pri driskah.

Dren je olesenela rastlina, ki zraste v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.

Nasvet sv. Hildegarde je drenova kopel pri: revmatizmu, putiki, vzkipljivosti pri mladostnikih in otrocih.
Recept: drenovo lubje, les in listi (veje) , 80 litrov vode
Postopek: Majhen šop drenovih vej kuhamo 30 minut v vodi. Zvarek zlijemo v kad in se okopamo. Kopeli ponavljamo 2-3 tedensko. Kopel je dodatna terapija pri razstrupljanju.

Drnulje, plodovi drena nam pomagajo pri vnetju črevesen sluznice, so dodatno zdravilo za čiščenje črevesa. Drenulje so rdeči sadeži drena, zreli sadeži so sladki, vendar pustijo trpek okus, večkrat na dan pojemo pest drnulj, ali pa iz njih marmelado, čežano, kompot.

Svež gost sok iz drnulj: Del drnulj, ki smo jih nabrali jeseni zamrznemo po 1/2 litra v posodah. Za sok odtajamo en zavitek te drnulje zmečkamo in odstranimo koščice. Zalijemo z 1/2 do 1 litra vode in zmešamo s paličnim mešalnikom. Sok po želji in okusu osladimo z medom.

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,