ARTIČOKA (Cynara scolymus)

Družina: nebinovke/košarice

Učinkovine: cinarin, čreselna kislina, vitamini, flavoni
Po naravi je artičoka nevtralna, po okusu sladka. Hladi, razstruplja in krepi kri.

Zdravilne lastnosti: za pospeševanje delovanja jeter, spodbudi nastanek in izločanje žolča, okrepila naj bi prebavo in delo izločal ter odpravila prebavne motnje, denimo napihnjenost in siljenje na bruhanje, zadnje čase pa je cenjena tudi zato, ker izboljša jetrno presnovo, zniža holesterol in lipide ter trigliceride v krvi ter ščiti jetra pred strupi.

Artičoka je sredozemska rastlina, ki ni okusna samo kot zelenjava, ampak vsebuje tudi zdravilne učinkovine. Zel tvori dolge globoko narezljane liste, cvetni peclji pa nosijo med 6 in 12 cm velike cvetne košarice in jih uporabljamo kot zelenjavo. Za medicinsko uporabo danes uporabljamo predvsem liste, ki jih nabiramo pred cvetenjem. Gornja stran listov je bledo zelena, na spodnji strani pa so belkaste dlačice. V času cvetenja nabiramo ovojne liste cvetov, jeseni pa korenino. Sveže ovojne liste jemo kot zelenjavo, medtem ko iz posušenih listov in korenin pripravljamo tinkturo. Star recept iz Sredozemlja je tak: Korenine, liste in cvetišča prelijemo z oljem, ki ga nato uživamo po žličkah na prazen želodec kot zdravilo, ki krepi delovanje jeter in blaži težave z žolčem. Omeseneli del socvetja je v ljudskem zdravilstvu zdravilo proti sladkorni bolezni.

Izvleček iz svežih ali posušenih listov artičoke pri zadostnem odmerjanju povzroči povečano izločanje kot tudi tok žolča, ki pogojuje učinkovitost pri prebavnih motnjah, ki so lahko posledica zmanjšane tvorbe prebavnih sokov (tudi žolča). Ker učinkovine lista artičoke vplivajo tudi na povečano izločanje žolča, se priporoča uporabo še posebej pri motnjah presnove maščob. Študije dokazujejo, da izvleček znižuje oziroma normalizira vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi. Za izvleček lista artičoke je znano, da ščiti jetra, ker ima lastnosti antioksidanta.

Simona Mohar, mag.farm., spec je zapisala: "Težki, mastni obroki, pa tudi vsakodnevni stres obremenjujejo prebavni trakt in celoten organizem. Artičoka vsebuje učinkovine – grenčine, cinarin, ki podpirajo naravne prebavne procese in normalno delovanje jeter in žolča ter naravne varovalne snovi – antioksidante. Poleg tega je bogata z vitamini (karoteni, vitamini B, vitamin C), pa tudi z železom in magnezijem. Zaradi vseh omenjenih pozitivnih lastnosti so nemški raziskovalci artičoko izbrali za ZDRAVILNO RASTLINO LETA 2003! "

Odrasli si lahko pripravijo prevretek iz žlice razrezanih listov (ne cvetišča in ovojka) v čaši vode, trikrat na dan eno čašo.

OPOZORILO: Učinkovine, ki jih je največ v mladih listih, so zmožne povzročiti alergične reakcije. Alergija se lahko razvije tako po zaužitju, kakor pri zunanjem stiku z rastlino. Posebej pazljivi naj bodo posamezniki s preobčutljivostjo na družino košaric, v katero spada npr. kamilica, arnika in vratič. Zdravila za odvajanje žolča se ne smejo uporabljati pri zapori žolčevodov. Med nosečnostjo in dojenjem se čezmerna raba ne priporoča zaradi premalo podatkov o strupenosti. (navajano po Janezu Špringerju, mag.farm.)

Kulinarika: Okus artičokinih listov je trpek oziroma rahlo grenek okus, ki včasih spominja na lešnike. Narezana artičoka na zraku potemni. Če se želimo temu izogniti, jo damo v mrzlo vodo in jo okisamo z limoninim sokom. V vodi jo pustimo toliko časa, dokler je ne bomo skuhali oziroma porabili. Artičoko lahko uživamo z listi, oluščeno, toplo ali hladno. Pri nakupu moramo biti pozorni, da so popki zaprti in listi gladki. Artičoke lahko vlagamo v kis, zamrznemo, pečemo, kuhamo, cvremo, polnimo z različnimi nadevi. Uporabimo jo lahko tudi v juhah, mlade pa lahko jemo surove.

Recepti:

Rižota z artičoko in tuno

Sestavine: 3 žlice olivnega olja, 1 čebula, 1 strok česna, 400g artičoke, 200g riža, jušna kocka, pločevinka tune 160 g in peteršilj.

Postopek: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Dodamo narezano artičoko in pražimo približno 10 min. V lonec damo riž in ga narahlo premešamo z praženo artičoko. Dolijemo vodo z jušno kocko (cca 3/4 litra). Kuhamo 10 min, nato pa dodamo tunino in sesekljan peteršilj.

Artičoke polnjene s parmezanom
Sestavine: 4 kosi artičoke, svež limonin sok, 4 žlice drobtin, sol, 4 stroki česna, parmezan, olivno olje.

Postopek: Artičoke operemo in jim z nožem porežemo vršičke zunanjih listov. Na spodnji strani jim odrežemo pecelj. Za nekaj minut jih potopimo v vodo, ki smo ji dodali limonin sok, da artičoke ne bi potemnele. V posodici zmešamo drobtine, sol, strt česen in parmezan. Artičoke vzamemo iz vode, jih odcedimo in jim previdno razpremo liste. Med liste stresemo nadev. Položimo jih v posodo, pokapljamo z olivnim oljem in do polovice zalijemo s slano vodo.
Kuhamo jih približno 30 minut.

Viri:http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1582

ŠPINAČA (Spinacia olerancea)

Družina: metlikovke

Učinkovine: karotenoidi: lutein, zeaksantin in betakaroten, antioksidanti: glutation, alfalipoična kislina, vitamina C in E, vitamin K (špinača je glavni vir vitamina K), koencim Q 10 (špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje znatne količine tega koencima),vitamine B (tiamin, riboflavin, B 6 in folati), minerale (kalcij, železo, magnezij, mangan in cink),klorofil, polifenole, betain, rastlinske omega-3 maščobne kisline.
Zdravilne lastnosti: vpliva na bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo in koronarno arterijsko boleznijo, različne vrste raka, vključno z rakom širokega črevesa, pljuč, kože, ustne votline, želodca, jajčnikov, prostate in dojk, starostno degeneracijo rumene pege ter očesno mreno! Špinača nam zdravi kri, vpliva na učinkovito delovanje žlez, nevtralizira kisle ostanke, utrjuje zobe v dlesnih, vpliva na ustavljanje krvavitve dlesni, zmanjšuje holesterol, spodbuja delovanje jeter, izboljšuje vid, zdravi sluznice, skratka razstruplja in dviga splošno imunost telesa.

Špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje velike količine koencima Q 10.
Koencim Q 10 je glavni dejavnik pri antioksidacijskem mehanizmu za zaščito kože pred poškodbami sončne svetlobe in ima pomembno vlogo pri proizvajanju energije v mitohondriju. Deluje v sodelovanju z vitamini C, E in glutationom.

Špinača in vaše oči: Rumena pega (makula) v očesu je odgovorna za centralni vid - ki ga potrebujemo za gledanje od blizu, na primer pri pisanju in šivanju, pa tudi za razločevanje oddaljenih predmetov in barv. Pigment rumene pege varuje oko pred starostno degeneracijo rumene pege. Čim nižja je raven pigmenta v rumeni pegi, tem večje je tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege. Najučinkovitejša hrana, ki dviguje raven pigmenta v rumeni pegi, je špinača, listni in kodrolistni ohrovt, listi repe in gorčice, pa tudi rumeno obarvana hrana, kot je koruza ter jajčni rumenjaki in oranžne sladke paprike.

Če bo v vaši prehrani dovolj špinače, lahko znižate tveganje obolelosti za rakom za 55 odstotkov, je pokazala 11-letna avstralska študija. V študiji, ki jo je vodila dr. Jolieke van der Pols z Medicinskega inštituta iz Queenslanda, je odkrila, da se je pri udeležencih, ki so jedli trikrat na teden zeleno listnato zelenjavo, kot recimo špinača, njihova ponovna obolelost za rakom zmanjšala za polovico. Raziskovalci so odkrili, da je listnata zelenjava kot je špinača in artičoka, povezana z zmanjševanjem tveganosti obolelosti za rakom, sploh pri pacientih, ki se nekoč že preboleli to bolezen. Zelenjava vsebuje veliko zdravih vitaminov, mineralov in proti rakavih hranil, kar lahko razloži njeno sposobnost zmanjševanja raka.

»Zelena listnata zelenjava je dober vir folne kisline, vitamina A, C in E, karotinov in drugih komponent, ki pomagajo koži, da se bori proti poškodbam UV za rakom,« je še dodala. »Novi dokazi priporočajo, da povečano uživanje te hrane, lahko pomaga zniževati kožnega raka, predvsem tistim ki so enkrat to že preboleli za 55 odstotkov.«

Že pred milijoni let je narava uredila tako, da karotini - mednje sodi tudi provitamin A, ki ga je veliko v špinači – varujejo sluznice, kar je prvi pogoj za obstanek življenja. Prosti radikali, ki nadzorujejo življenje in smrt na Zemlji, ubijajo vse stare in slabotne – in to je posledica nezavarovanih sluznic.

Špinača vsebuje zdravo mešanico vitaminov B (potrebnih za presnovo ogljikovih hidratov, dobre živce, sposobne možgane). Pri tem je pomembna velik vsebnost biotina (za lepo kožo, lase, nohte, delovanje mišičnih celic) ter niacina (B3, za celično energijo, srce, spanje).

Pospešuje izločanje sečnine iz organizma zaradi visokega odstotka kalija, zato jo priporočajo pri nekaterih obolenjih sečil in srca, ker ugodno deluje na funkcije teh organov.
Poleg tega vsebuje veliko vitamina C (imunski sistem, zdravi hormoni) in vitamina E (za dober vid, delovanje srca, spolnost, duševno svežino).

Špinača je dober vir kalcija (za nastajanje kosti, zobe, živčevje), vsebuje primerno obliko bakra (za nastajanje krvi, celično dihanje).
Vsebuje veliko magnezija, to je mineral, ki omogoča delovanje mišic in krepi srce. Tudi magneziju sorodni element mangan je v špinači v veliko količini. Nenadomestljiv je za celostno presnovo, za kri, kosti, možgane, živce, spolnost, barvo kože in las ter zdravo ščitnico.

Povzeto po Newstarget oz. http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_id=451&kat_id_parent=256

Vir: http://www.najhrana.si/spinaca.html

http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_id=451&kat_id_parent=256

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

RAZSTRUPLJANJE TELESA

Čedalje več zdravilcev trdi, da se zdravje človeka nahaja v njegovem črevesju. Nekateri celo trdijo, da je več kot 50% imunskega sistema v prebavnem traktu. Jemo lahko zdravo hrano, uživamo prehranska dopolnila, a če je naše črevo zapacano z zaostalim blatom, telo ne more vsrkati hranilnih snovi. S starostjo sposobnost absorbcije hrane že tako ali tako upada.

Včasih je človek poskrbel za očiščenje telesa s predpisanimi verskimi posti (ob petkih vzdržnost mesa, post pred veliko nočjo v krščanstvu, v islamu mesec ramadan, Indijanci in druge bolj prvobitne kulture se postijo spomladi in jeseni ob sončnem obratu itd.

Tako pa se toksini nalagajo v črevesju že leta in leta. tako "onesnaženo" oz. kislo oklje, pa je idealno za parazite različnih vrst. O kandidi in njeni škodljivosti je pisala Sanja Lončar, povzročala bi naj vrsto sodobnih civilizacijskih bolezni od osteoporoze do artritisa, za katerega danes ugotavljajo, da gre verjetno za vnetna stanja.

Danes mnogi zdravilci trdijo, da je vsak šesti evropejec okužen s paraziti. Pojavil se je spet veliki metljaj, s katerim se človek okuži z zaužitim okuženim mesom. Da so okužbe s paraziti izredno pogoste potrjujejo zadovoljne stranke, ki so preizkusile enomesečno očiščevalno kuro s Purex 1.

Črevesje lahko idealno brez nevarnosti očistimo s Purex 1 paketom, ki vsebuje koncentrirane vlaknine, ki vzpodbujajo prebavo, saj se njihov volumen v vodi izredno poveča in vzpodbudi peristaltiko. Na ta način se odstranijo zastarele obloge in očistijo črevesne stene. Obstajajo sicer metode čiščenje črevesja z vodo, ki pa ima svoje rizike.

V paketu so dodane kapsule, ki delujejo proti parazitom. Sestavljajo jih: česen, koren kurkume, artičoka, seme koromača, poprovo mesto, strta semena oreščkov, semena janeža.

Priložena sta še dva zavitka čaja, ki ga zaužijejo do 2 litra dnevno. V času 30 dnevne kure se izogibajmo mesu (ni nujno, je pa dobro), mastni, začinjeni, sladki hrani in alkoholu. Zaužijmo več svežega sadja in zelenjave. Jejmo polnozrnate izdelke in se izogibajmo alkoholu in sladkim sokovom. Najprimernejši čas za izvedbo kure je jesen in pomlad. Najboljše pri vsem pa je, da zraven shujšate od 3 do 6 kg. Toliko je namreč v človeku zastalega blata. Najbolj važno je, da se razstrupljamo postopoma in da se strupi lahko s proti odvedejo iz telesa, zato je potrebno piti veliko količino čaja ( 2 l). V kolikor je naše telo močno zakisano in obremenjeno s kandido, bi lahko namreč njeno hitro uničenje prispevalo k zastrupitvi telesa, ki ne bi bilo kos k odpravljanju take količine strupa, ki ga spusti ob smrti kandida. Enomesečna kura nam zagotavlja postopnost razstrupljanja brez zapletov, brez tveganja in dobro počutje med razstrupljanjem.

Za nakup pokličite: 040 584 046

Topinambur (Helianthus tuberosus)

Druga imena: laški krompir, svinjska repa, ker se je uporabljal za krmo svinj, laška repa ali papeževa repa, papežica, jeruzalemska artičoka, gomoljasta sončnica.
Učinkovine: V gomolju topinamburja je približno 80 % vode in 20 % suhe snovi (podobno sestavo ima krompir). Suho snov sestavljajo inulin , ta pa je sestavljen iz molekul sadnega sladkorja, oziroma fruktoze (medtem ko sestavljajo škrob molekule glukoze), 2% beljakovin in 0,2 % maščob, minerali (Fe, Si, K, P, Ca) in vitamini (A, B1, B2, in C) ter holin in lecitin. Lecitin omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina. Holin je sestavni del lecitina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka.

Zdravilne lastnosti: znižuje krvni sladkor, uravnava krvni tlak in prebavo, odpravlja zapeko. . Lahko ga uživamo celo surovega. Njegov okus je dober in nekoliko poseben, uporabimo ga lahko kot prilogo mesu ali zelenjavi. Gomolje topinamburja uporabljamo namesto krompirja, posebej ga proporočajo v prehrani diabetikov Za razgradnjo fruktoze potrebujemo znatno manjšo količino inzulina, kot je potrebna za razgradnjo glukoze-škroba v krompirju. Je idealna hrana za sladkorne bolnike.

Edinstvena vsebnost hranilnih snovi, mineralov in vitaminov uvršča topinambur med zelo zdravo zelenjavo. Zaradi svoje majhne kalorične vrednosti (74 kcal/100 g) in kot naravno sredstvo za zmanjšanje teka, ga lahko uporabljamo kot sestavino shujševalnih diet.

Domovina topinamburja je Severna Amerika, v jedeh so ga pripravljali že Indijanci. V naše kraje so ga prinesli v prejšnjem stoletju zlasti na Dolenjsko in Štajersko. Tam se je razrastel in razširil. Najdemo ga samoraslega na brežinah potokov in rek. Pri nas je bil nekoč poznan predvsem kot krmna rastlina, uporabljali so zelene dele rastline in gomolje.

Topinambur je sorodnik sončnice. Je trajna rastlina, ki ima pod zemljo podolgovate bradavičaste gomolje. Iz gomolja požene spomladi več zeljastih stebel, ki zrastejo od 1,5 do 3 m visoko in postopoma olesenijo. Spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovato jajčasti in suličasti. Hrapava stebla in liste ima obrasle z dlačicami. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le da so mnogo manjše. V našem podnebju začne cveteti avgusta, neredko šele oktobra. Odebeljeni deli korenin – gomolji, so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni z osrednjim delom, ki je hruškaste ali vretenaste oblike. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji široki od 3 do 6 cm, dolgi pa od 7 do 10 cm. Povprečna masa gomolja je od 50 do 100 g. Gomolji imajo belo, rdečo ali rumeno barvo kožice ter belo ali rumeno notranjost - meso. Gomolji, izkopani jeseni, vsebujejo precej več inulina kot gomolji izkopani spomladi, saj se inulin čez zimo preoblikuje v druge sladkorje, zlasti v fruktozo. Gomolji v zemlji prenesejo temperaturo do -30 °C.

Kulinarika: Gomolje topinamburja uporabljamo podobno kot krompir. Lahko ga uživamo surovega ali napol kuhanega. Sveži gomolji imajo svojevrsten okus. Lahko pa jih kuhamo, dušimo ali pečemo. So sočnejši in rahlejši od krompirja. Postrežemo ga lahko kot začetno jed, v juhi, prilogah, solatah ali celo kot samostojno jed. Pri pripravi jedi lahko uporabimo recepte za krompir, beluše, kolerabo, cvetačo ali artičoko in jih zamenjam s topinamburjem.


Vir: Miranda Koren, mag.farm. na http://www.pomurske-lekarne.si/slike/clanki/topinamburm.jpg">
Wikipedija