DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

ČRNA DETELJA (Trifolium pratense)

Druga imena: travniška detelja

Družina: stročnice

Značaj: nekoliko sladek, hladen

Zdravilne učinkovine: izoflavoni, flavoni, kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.

Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.

Črna detelja preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina, mogoče ima celo estrogen učinek, saj povečuje plodnost. Pomaga pri kožnih boleznih, ekcemih, luskavici, še posebej je uspešna pri otrocih.

Uporablja se kot sredstvo za izkašljevanje pri bronhitisu, učinkuje proti krčem, celo oslovskemu kašlju. V ta namen lahko pripravimo poparek ali sirup iz cvetov.

Pomaga pri vnetem grlu, žrelu in blaži razjede v ustih. Lajša težave v meni, kar so dokazali s kliničnimi študijami in protin.

Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno najstarejših zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene liste.

Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)

Čiščenje ali razstrupljanje telesa je korak k zdravju. V Sibiriji je zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeto po ljudski zdravilski tradiciji, uporablja pa se tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je svetovno priznan fito terapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča pra-star sibirski čaj, ki je mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga, krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.

Danes je črna detelja povsod cenjena zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi. Pripravlja se kot poparek ali tinktura. 1-3 polne žličke posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 10-15 minut. Čaj pijemo 3 krat na dan. Pri zdravljenju kožnih težav je odlična v kombinaciji s kodrolistno kislico in veliko, pravo, pekočo koprivo. Tinkturo pripravimo iz razmerja 1:10 v 45% alkoholu, jemljemo 1/2 do 1 žličko na dan.

Cvetovi se uporabljajo za čiščenje pri kožnih boleznih, za lajšanje kašlja, v tridesetih letih so bili priljubljeno sredstvo proti raku na prsih, jajčnikih, mezgovnicah. Nabirajo jih med cvetenjem.

Mazilo za otečene mezgovnice pripravimo tako, da sveže cvetove prelijemo z vodo in 48 ur kuhamo na majhnem ognju., nato precedimo, napol posušimo in zmešamo z enako količino maščobne osnove.

OPOZORILO: Nekateri avtorji priporočajo, da naj se ženske, ki bi rade zanosile, izogibajo pripravkov iz črne detelje, medtem, ko jo drugi priporočajo. Črne detelje ne priporočajo ljudem, ki so preboleli tumorje, saj estrogen v črni detelji lahko spodbuja njihovo rast. Pripravkov iz črne detelje ne smemo jemati sočasno s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi. Izogibajte se fermentirani črni detelji, ker lahko povzroči notranje krvavitve. Če ste noseči ali dojite, se izogibajte črni detelji.

VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/

in Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

RAZSTRUPLJANJE

Razstrupljanje telesa z zdravilnimi zelišča temelji na treh točkah. Rastline naj bodo v pomoč celotnemu poteku čiščenja, dodatna pomoč bolj obremenjenim organov in lajšanju bolezenskih znakov in morebitnih drugih bolezenskih znakov. Rastline , ki vplivajo na izločanje poimenujemo glede na zdravilnosti. Blaga, a učinkovita čistila so:
za prebavila in debelo črevo- odvajalo-laksativ ( kodrolistna kislica, korenina regrata)
za sečila-diuretik (lisit navadnega regrata)
za jetra-hepatik (korenina navadnega regrata, korenina gojeen pese), za čiščenje krvi alterant (velika kopriva, plezajoča lakota)
za limfni sistem- alterant, sredstvo za spodbujanje limfnega sistema, krepčilo (plezajoča lakota, ameriški slamnik, zdravilni ognjič)
za kožo-potilo, alterant (kodrolistna kislica, holandska ali navdana lipa)
za dihala-ekspertorant, sredstvo proti katarjem, (drobnocvetni lučnik, navadni lapuh)
za splošno pomoč- krepčilo, mikrobicid ( ameriški slamnik, česen), alterant, adaptogen (elevtertok).

Krepčila so:
proti okužbam organskih sistemov: ameriški slamnik in česen
za srece in ožilje: navadni glog, česen, navadna ajda, holandska in navadna lipa okrepita žile.
dihala: drobnocvetni ličnik, veliki oman in lapuh.
prebavila: rumeni svišč, navadni repik, korenina navadnega regrata,
jetra: pegasti badelj
sečila: dišeča rutica, zimzeleni gornik, laski koruznih storžev,
spolni organi žensk: malinjak, neprava samorogova korenina,
moški spolni organi pa: palmeto, damiana, zdravilna tetivka
živčevje: ovseno zrnje, zdravilna čeladnica, šentjanževka, navadni sporiš, navadni pelin, kitajski ginseng.
mišice in kosti: seme zelene, navadni mrzličnik, velika kopriva preprečijo, da bi se težave drugih sistemov izražale kot obolenja mišic in kosti. Navadni gabez in njivska preslica pomagata utrditi kosti in tkivo.
koža: plezajoča lakota, koprive, črna detelja.

JETRA; VRANICA

Skuta je vse bolj cenjeno zdravilo pri jetrnih boleznih. 300 g skute na dan.
Sporiš. Pripisujejo mu zdravilno moč pri boleznih jeter, vranice in ledvic. Pomaga pri zdravljenju zlatenice.Uživamo čaj ali tinkturo.
Čebelji proizvodi.
Grozdna kura.Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1-2 kg grozdja, 14 dni.
Čaj iz poprove mete.
Krompirjev sok. Naribamo surov krompir, stisnemo sok skozi krpo. Pomaga pri obolenju jeter, želodca, črevesja, trebušne slinavke, srca, krvnega obtoka.
Peteršilj. Zrežemo peteršiljevo korenino, žličko tega prelijemo s skodelico vode in prevremo. Pomaga proti zlatenici celulitu, jetrnih boleznih, protinu, revmatičnih obolenjih.
Češmin.Z njim zdravimo zlatenico, kadar otečejo jetra in vranica.Zdravilne so jagode in lubje korenin.
Aloja in agava. Čaj zdravi bolno črevesje in jetra.  Če alojo prevremo s pelinom, čisti kri.
Regratovo vino. Naberemo regratove cvetove. Na 1 liter cvetov 1 liter vode. Prevremo 10-15 minut. Precedimo. dodamo še enkrat toliko vode, na vsak liter tekočine pa 1/4 kg sladkorja. Kuhamo toliko časa, da se sladkor stopi. ohlajeno tekočino damo v steklenice, da še alkoholno prevre. Šele, ko postane tekočina bistra, pretočimo v manjše steklenice. Po jedi spijemo šilce vina.
Srčna moč. Čaj kuhan v vinu in vodi čisti pljuča in jetra.
Navadna in topolistna kislica. Pazimo na količino, ki jo užijemo, ker vsebuje veliko oksalne kisline.
Ognjičev čaj.
Svež zeljni sok pomaga tudi pri zgrbančenih jetrih.
Por pospešuje izločanje želodčnih in črevesnih sokov, delovanje jeter in žolča.
Rdeča čebula.
Rdeča pesa.
Šentjanževka.
Rman.
Jeternik.
Olivno olje.  Vsak dan popijte jedilno žlico olivnega olja pomešanega z limoninim sokom,
Hrastovo lubje. Čaj iz hrastovega lubja pomaga pri zlatenici in nabreklih jetrih.
Sivka. Na eno skodelico čaja ena žlička sivkinih cvetov.
Krhlikovo lubje. Čajna žlička lubja na skodelico vode, ki jo na hitro prevremo. Pijemo pred spanjem, Dnevna količina je max 15 g, ker je krhlikovo lubje močno odvajalo.
Brinove jagode. Žvečimo 3-5 jagod na tešče. Jemo čez 1 uro.
Vodna kreša. Pripravimo si jo v solati.
Proti cirozi jeter. 1 kg korenja, 250 g medu in 10 g matičnega mlečka. Korenje nastrgamo, precedimo čez gazo, sok zmešamo z medom in matičnim mlečkom, dokler zmes ni gladka. Pred kosilom vsak dan vzamemo 3 velike žlice pripravka. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Oglje pomaga pri zatrdelosti  jeter. Kupimo ga v lekarni v prahu, damo v skodelico, prelijemo s toplim mlekom in popijemo na tešče. kuro izvajamo 14 dni.  

Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010.

ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum L.)

Druga imena: grilavec, ivanovka, janževka, kamenika, krčnica, navadna krčna zel, kri, sv.Janeza, križevec, počist, rumena naniknica, zvonec, šentjanževa roža, krvočistnik

Uporabni deli: cvetočki vršički
Značaj: grenko-sladek, hladen, suh
Družina: krčničevke
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, hiperozid, hipericin
Zdravilni učinki: proti depresiji in migreni, nevrozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem. Tradicionalno se uporablja za blaženje živčnih bolečin, pri nevraligijah in išiasu ter psihičnih motnjah kot je tesnoba in depresija. Klinično dokazano deluje proti depresiji, razpoloženjskim simptomov menopavze in PMS, obsesivno kompulzivno motnjo in senzorne čustvene motnje.

Laboratorijske preiskave so potrdile, da deluje proti vnetjem, bolečinam in virusom. Čaj, izvleček ali olje iz cvetov pri notranji ali zunanji rabi ublaži išias, pasasti izpuščaj, mehurčke herpesa na ustih in spolovilih in revmatične bolečine. Olje je odlično zdravilo za opekline.

Nabiranje: rastline povežemo v šopke in jih s cvetovi navzdol obesimo navzdol v senčnem in zračnem prostoru. Če nabiramo samo cvetje, ga razprostremo na papir.
Opis: Je grmičasta trajnica, ki zraste 30 do 90 cm visoko. Grmički se razrastejo v premeru do 30 cm. Stebla so pokončna in dvoroba, ki se na zgornji tretjini bogato razvejijo. Lističi so ovalni in dolgi do 3 cm, so celorobi, brez pecljev in razvrščeni nasprotno po dva in dva na kolencu. Imajo votlinice, v katerih se kopiči eterično olje in ki jih lepo vidimo, če obrnemo list proti svetlobi. Lističi imajo pogosto ob robu tudi temne pike.Cveti od junija do septembra. Gre za samoniklo rastlino. Mnoge sorodne vrste najdemo tako v alpskem svetu kot tudi ob mediteranski obali. Najlažje jo najdemo na gozdnih posekah, ob robovih gozdov, na travnikih.

Domače ime kri sv. Janeza izhaja iz legende, ki pripoveduje, da je zrasla iz kapljic krvi svetega Janeza Krstnika. V neki drugi legendi zasledimo, da so si z njo zdravili rane že vitezi križarji v bojih za Jeruzalem. V mnogih kulturah je bila čarobno in obredno zelišče. Varovala naj bi pred uroki, zlimi duhovi, strelo, pomagala naj bi pri iskanju zakladov in vode.V zdravilstvu uporabljamo cvetove, ki jih nabiramo takoj, ko se odprejo ali zelišče s cvetom, tako da žanjemo s približno 25 cm zelenja.

Uporaba:Šentjanževka je staro zdravilo s širokim spektrom delovanja. Uživamo jo v obliki čaja.
Čaj iz listov in cvetov deluje protidepresivno, pomaga pri histerijah, potrtosti, glavobolih in nespečnosti, zdravi kri, ledvice, mehur, zasluzenje pljuč, učinke pri naštetih težavah lahko še po nasvetu patra Ašiča, izboljšamo z dodatkom rmana in dresni, učinkovine šentjanževke delujejo na hormonske žleze, zato je čaj primeren za lajšanje težav v menstruaciji in menopavzi, čaj se pije po prenapornem psihičnem delu, daje se otrokom, ki jih pogosto mučijo strahovi in močijo posteljo, zdravi tudi jetra, vendar se v tem primeru za večjo učinkovitost dodaja aloja.

Čaj pripravimo tako, da 1 čajno žličko posušene cvetoče šentjanževke prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. Skodelico toplega čaja pijemo zjutraj na tešče po požirkih in zvečer skodelico pred spanjem.

Šentjanžev čaj za spiranje obraza15 g cvetov prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in počakamo 15 minut. Precedimo in pustimo, da se tekočina ohladi, nakar si temeljito umijemo obraz. Deluje antiseptično, oži žile, odpira in čisti pore. Preprečuje nastajanje kožnih gubic. Zunanja uporaba šentjanževke je najbolj pogosta: olje, kreme in drugi pripravki se z veliko uspeha uporabljajo pri opeklinah, oteklinah, oparinah, pri oskrbi manjših ran, udarnin in zvinov, z masažo in vtiranjem lajša težave pri revmi in protinu, dobro se obnese pri masaži hrbtenice, obrabljenih vretencih in sklepih, lajša težave pri pikih žuželk, starejšim ljudem se svetuje vtiranje pri drhtečih udih;

Čaj je okusen in osvežujoč. Njegov najbolj čislan učinek je umirjanje živcev in izboljšanje razpoloženja. Žal ne deluje takoj kot baldrijan, ampak šele po daljšem času uživanja, vendar je njen učinek bolj trajen.


Zelo cenjeno je olje. Na 1/2 litra olja damo 25 g cvetoče zeli, ki jo pretlačimo in prelijemo z oljem. Postavimo na toplo in pustimo, da teden dni vre. Mešanico nepredušno zapremo in postavimo na sonce na okensko polico in počakamo 6 tednov. Ko se olje obarva rdeče, ga precedimo in shranimo v temni, dobro zaprti steklenici. Olje uporabljamo notranje proti težavam z žolčem, zunanje pa proti išiasu, revmi, protinu, za zdravljenje ran, udarcev, zvinov. Olje uporabljamo za obkladke pri opeklinah, pikih žuželk. Pomaga proti revmatičnim obolenju in protinu. Z oljem si masiramo hrbtenico, če imamo obrabo vretenc. Drug recept priporoča, da damo 500 g zmečkanega cvetja in listja v stekleno posodo, prelijemo z dvojno količino olivnega olja, dobro zamašimo in pustimo na soncu 5 do 8 tednov. Vsak tretji dan posodo pretresemo. Če ni sonca, posodo prestavimo na toplo v kuhinjo. Pripravek precedimo skozi gazo. Tretji način je najhitrejši. 500 g svežih cvetov prelijemo z 1 litrom olivnega olja in 1/2 litra belega vina. Pustimo stati 3 dni na sončnem ali toplem mestu, nato postavimo posodo v drugo posodo, ki jo napolnimo z vodo in zavremo na ognju. Šentjanžev pripravek naj počasi vre, dokler ne izhlapi celo vino. Takrat pripravek precedimo in ožamemo skozi gazo ter shranimo v majhne temne stekleničke.

Šentjanževo cvetje in listje damo v primerno stekleno posodo. Prelijemo s štirikratno količino olivnega ali drugega kakovostnega hladno stiskanega olja. Posodo zapremo in postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino pretresemo. Po treh tednih dobi olje značilno rdečkasto barvo. Precedimo skozi krpo in ostanke dobro ožmemo. Prelijemo v manjše stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na temno, hladno mesto. Tako pridobimo eno najboljših domačih zdravil, ki ohrani svojo zdravilnost do dveh let. Olje uporabljamo pri težavah z žolčem, zunanje proti išiasu, revmi, protinu in za zdravljenje ran, udarcev, zvinov.

Tinktura: dve pesti šentjanževih listov namakamo tri tedne v litru žganja. Pomaga proti starostnem tresenju udov in revmatizmu.

Vino: 50 g cvetov svežih ali suhih prelijemo z 1 l belega vina (najbolje z rizlingom). Pustimo na toplem 18 dni, precedimo skozi gazo , shranimo v dobro zaprto steklenico . Pijemo kor aperitiv pol kozarca pred jedjo, opoldne in zvečer.

Za kopel vzamete svežo ali posušeno šentjanževko. Zrežite jo na majhne koščke in zavijte v gazo, tako da dobite mošnjiček ali vrečko. To obesite tako, da teče vroča voda preko nje. Snemite in se okopajte. Kopel bo pomagala pri šibkih kosteh in živčnih boleznih.Za tinkturo potrebujemo dve pesti šentjanževih svežih listov namakajte na litru žganja približno tri tedne. Precedite in shranite v primerno embalažo. Dobljena tinktura je odlična za vtiranje proti revmatizmu.

OPOZORILO: Tudi zdravila naravnega rastlinskega izvora lahko imajo stranske učinke, kar predvsem velja v primerih, ko sočasno uživamo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko tako zmanjšajo koncentracijo v krvi ob uporabi množice drugih zdravil, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. V to skupino spadajo predvsem zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema. Znano je tudi zmanjšano in nezanesljivo delovanje kontracepcijskih tablet.V primeru, da s šentjanževko zdravimo depresivna stanja in obenem uživamo podobna sintetizirana zdravila se zdravilni učinek sicer poveča, povečajo pa se tudi nezaželeni stranski učinki kot so glavobol, povišan tlak, temperatura, znojenje…Priporočamo, da se pred uživanjem šentjanževke posvetujete s svojim farmacevtom! Nosečnicam in doječim materam uživanje šentjanževke odsvetujemo! Zunanja uporba šentjanževke lahko povzroči preobčutljiovst kože za svetlobo, zato se med jemanjem izogibajte sončenja.

Viri: http://www.trebnik.com/zelisca/sentjanzevka.php

Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Jrügen Saupe: Naravni zdravnik

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010