KOPER (Anethum graveolens)

Druga imena: dil, navaden koper, koperc, koprnina, sladki janež, smrdilj

Družina: kobulnice

Učinkovine: eterično olje, vitamini

Uporabni deli: semena

Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, pospešuje izločanje mleka, proti bolečinam v trebuhu, pomanjkanju teka in nespečnosti. Izboljšuje prebavo, odpravlja vetrove, zavira črevesne bakterije. Priljubljena sestavina čajev za dojenčke proti krčem in vetrovom.

Narava: lahko, suho, ostro.

Koper je hkrati zdravilna rastlina in začimba že od srednjega veka. V zdravilne namene uporabljamo predvsem semena. Iz njih pripravljamo čaj tako, da čajno žličko semen zasipamo v skodelico vode. Čaj pospešuje izločanje urina in blata. Pri zadahu iz ust pomaga žvečenje semen.

Čaj za pospeševanje izločanja mleka pripravimo iz enakih delov janeževih in koprovih semen ter majarona. Žlico droge prelijemo s skodelico vode. Pustimo stati 10 minut.  Doječe matere naj pijejo tak čaj 3 krat dnevno po eno skodelico. Bolečine v maternici blažijo sedežni kopeli, ki ji dodamo koprovo zel in semena.Čaj iz semen kopra pomaga pri blažjih mestrualnih težavah.

TKM pravi, da semena kopra učinkujejo na želodec in ledvica, pripomorejo k zniževanju želodčnega čija in krepitev ledvičnega janga.

Vodni izvleček semen kopra pri 40 stopinjah že se učinkovito kosa z antibiotiki že pri koncentraciji 20-80 mg/ ml. 

Eterično olje kopra je visoko učinkovito pri zastrupitvah s hrano. Učinkovito deluje tudi na glivične okužbe žit, kar pomaga pri ekološkem kmetovanju.

Orientalska medicina uporablja koper za znižanje, maščob, holesterola v krvi. Vpliva na zvišanje dobrega holesterola HDL in v jetrih na zvišanje antioksidativnih encimov.  Ima veliko vlogo pri zaščiti jeter.

Pospešuje celjenje ran in poškodb, preprečuje vnetje in odpravlja bolečino. Koristen je pri težavah s kožo. TKM jo uporablja za blagodejno delovanje pri artritisu in paralizi.

Rastlina je 40 do 120 cm visoka. Cveti v velikih, rumenih kobulih. Listi so modrikasto zeleni.
V kulinariki uporabljamo sveže liste, za vlaganje vejice s cvetovi, včasih seme namesto kumine.

Kulinarika: Koprove liste uporabljamo za : koprovo in krompirjevo juho, svetle omake, prikuhe iz kumar in paradižnika, majoneze in solatne prelive, krompirjeve in fižolove jedi, z njim izboljšamo okus skuti, kremnim in drugim sirom, omletam, morski hrani, gorčičnim omakam, hladnim juham, slaniku, lososu, kislim kumaricam Cele vejice s cvetovi uporabljamo za: vlaganje kislih kumaric, paprike, paradižnika, … Koprova semena lahko uporabimo namesto kumine v kruhu, dušenemu zelju, rižu, kuhani gomoljasti zelenjavi, kislim kumaricam. Semen ne smemo kuhati, dodamo jih tik preden jed ponudimo.

Začimbe, s katerimi se koper ujema: koperc, janež.

Uporaba kopra v kuhinji je sestavni del diet proti protinu in drugih revmatičnih obolenjih. Prijeten je njegov okus v marinadah, v kisu za vlaganje zelenjave. Odlično se prilega tudi juham iz buč, ribjim jedem. Predvsem je bil v preteklosti uporabi pri ribah, zaradi možnih zastrupitev. V nordijski kuhinji je koprova omaka obveza pri lososu, školjkah pokrivačah in kozicah. Odličen varuh je tudi pri jedeh s surovimi jajci.

Začimbe naj se izogibajo melanholični ljudje, saj bi lahko okrepil slabo razpoloženje.

Paracelzus je cenil koper za preganjanje vetrov in slabega daha.  Koper dobro deluje na zobe in kosti, saj vsebuje veliko kalcija, je vir vlaknin in magnezija, železa in mangana.

Koper pomaga pri dobrem spancu, ker vsebuje flavonoide in vitamine B-kompleksa. Pomaga pri srčnih in bolečinah in težavah.

Hildegarda ga je priporočala pri težavah s putiko. Mnogi verjamejo, da koristno vpliva na živčevje, ker imajo listi podobno razvejano obliko.  

Večina učinkovin kopra se ohrani tudi pri zmrzovanju, do 3 mesece pri -20 stopinj. Za dlje časa je bolj obstojen blanširan.  Shranjevanje: Narezanega zamrznemo v plastični posodi ali vrečki ali pa ga zamrznemo v ledenih kockah.

OPOZORILO: eterično olje iz kopra se sme uporabljati le v majhnih količinah. Med nosečnostjo in dojenjem pa sploh ne. Koper vsebuje veliko soli, zato pripravki iz kopra niso primerni za ljudi, ki morajo sol omejevati. Pri fizičnem kontaktu lahko povzroči dermatitis.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Koper_(začimba)

Elizabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Naravna zdravila, MK; 2007

Reinhard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sv. Hildegarda)

Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi, 2000

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Sanja Lončar et al.:  Ščepec rešitve; zamolčane zdravilne moči začimb, 2012 

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

Gojenje zelišč na okenski polici in na prostem

Zelišča lahko gojimo na prostem ali celo na okenski polici. Upoštevajmo, da bazilika, majaron, origano in timijan potrebujejo veliko svetlobe in sonca, drobnjak, peteršilj, meta in prava krebuljica pa hladnejše lege in manj neposrednega sonca. Nekatera zelišča potrebujejo direktno sonce -, najbolj primerna so zato tista okna, ki gledajo na jug, jugovzhod ali jugozahod in jih sonce direktno obseva vsak pet ur na dan. Lončke z zelišči na okenskih policah vsak dan obračajte za 45 stopinj. Tako bodo stebelca rasla pokončno in se ne bodo začela nagibati v eno smer. Če jih gojimo znotraj hiše naj imajo stalno temperaturo med 16 in 21 stopinj, redno jih zalivajmo in upoštevajmo, koliko vode katera potrebuje. Važno pa je, da imajo v loncu drenažo iz peska ali črepinj, ki omogoča odvečni vodi, da odteče in da zemlja ne zamaši odtoka v lončku.

Zelišča na okenski polici potrebujejo torej ravno prav svetlobe in vode. Večino zelišč vzgojimo iz semen. Če ste neučakani in bi radi čez noč že začeli zelišča smukati prve poganjke, imajo v vrtnarijah in na tržnicah sadike. Osnovna navodila za vzgojo zelišč lahko dobite v knjigah. Mlada zelišča lahko kupite tudi v supermarketih, a je njihova kakovost vprašljiva, predvsem kaj so počeli z njimi, preden so prišla do polic, kako so bila gojena in kolikokrat škropljena. Katera zelišča so torej najprimernejša za na okensko polico? Nekako najbolje se obnesejo nizko rastoče rastline: bazilika, peteršilj, origano, timijan, žajbelj, drobnjak, koper, divji pelin, citronska melisa, meta, kislica, kreša in druge. Zrasle ne bodo tako visoko in košato kot bi zunaj, a polepšale nam bodo stanovanje in izboljšala okus jedi.

Gojenje na prostem je podobno, zelišča lahko zasadimo v čebre, lesene zabojčke, stare posode ali glinene lonce, ki so za gojenje posebej primerni, ker zadržuje vlago oz. vpija odvečno. Nekaterim rastlinam prija, da jih gojimo skupaj, tako kot kombinaciji enoletnic: bazilika, koper, šetraj, ki jim dodamo rožmarin, lovor v ozadju, vmes pa lahko nasadimo limonasti timijan, majaron, škrlatno kaduljo.

Skupaj ne smemo saditi: janeža in kumine, kopra in koriandra, peteršilja in poprove mete. Pehtran in poprova meta se zelo razbohotita, zato naj imata svojo posodo, ker bi drugače ovirala druge rastline.

Pozimi moramo korenine lovorja in rožmarina zaščititi s slamo in celo pokriti s plastično folijo. Če imamo občutljive trajnice v lončkih, jih lahko prezimimo v rastlinjaku ali neogrevani kleti.

Najprimernejša zelišča za gojenje po nasvetu svete Hildegarde so: šetraj, timijan, rožmarin, koper, vinska rutica, ožepek, majaron, luštrek, krebuljica, drobnjak, peteršilj, melisa.

Vir: http://www.zurnal24.si/zelisca-okenska-polica/zstil/hobiji/44246
Elisabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

KUMINA, NAVADNA (Carum carvi)

Druga imena: bela cemena, čumna, čemena, kimca, kimelj, divji kumen, navadni kumin, kumena, kumič.
Družina: kobulnice

Uporabni deli: listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim rečemo semena) in iz njih narejeno eterično olje.
Učinkovine: eterično olje, karvon, čreslovina, smola
Ajurvedsko: lahka in suha, zmanjšuje doši vato in kapho.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, vetrovom, napenjanju, črevesnim krčem, pospešuje izločanje žolča in urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti, deluje proti spahovanju, krepi želodec, zdravi ledvice in preprečuje razvoj kamnov v ledvicah in mehurju.

Ena izmed sestavin kumine je kumarin, ki vpliva na prepustnost sten kapilar in limfnih žil, zmanjšuje izcedek in deluje protivnetno. Kumarin deluje kot diuretik in vpliva na čiščenje krvi v ledvicah, in pomaga pri odplavljanju ostankov zdravil iz telesa. Dikumarol preprečuje strjevanje krvi oz. redči kri. Kumina krči žile in tkivo, zato pomaga pri krčnih žilah, venskih razjedah in hemoroidih. 60 mg vodnega izvlečka semen  kumine na kg telesne teže, vpliva na diabetično nefropatijo, to je okvara ledvičnih filtrov zaradi sladkorne bolezni. Filtri ne zmorejo zadržati beljakovin, zato je oteklo celo telo.  Kumina varuje ledvice pred takimi poškodbami in zdravi pojav. Diabetiki, ki so uživali omenjen odmerek 2 meseca, so imeli nižjo raven sladkorja v krvi in manj beljakovin v urinu. Zaradi izboljšanega delovanje ledvic, se je  zmanjšala tudi teža pacientov.  Vpliva pozitivno pri preprečevanju črevesnega raka.

V tradicionalnem arabskem zdravilstvu so jo uporabljali pri otroški inkontinenci. Blaži dražeč kašelj, olajšuje izkašljevanje. Pospešuje mlečnost doječih mater. Ker rahlo suši, jo prepisujejo pri driski. Kumina podpira razstrupljanje v jetrih in uspešno uničuje črevesen parazite kot so gliste. Kumina pospešuje izločanje seča in sluzi, zato z njo celo zdravijo revmo in putiko. Ruska medicina jo uporablja pri zdravljenju alkoholizma, da se telo čimprej razstrupi in jetra regenerirajo.

Sv. Hildegarda je trdila, da kumina pregretje pregretje telesa in skrbi za jasne misli in ravnovesje.

Je pogosto rabljena začimba, izboljša okus hrani, nekatera živila pa se zaradi nje boljše prenašajo, na primer po zelju, cvetači, ohrovtu in svežem kruhu manj napenja. Kuminova izlužnina je tudi sestavina nekaterih likerjev in žganja. Kumina pa je enako pomembna kot začimba tudi kot zdravilna rastlina. Zaradi eteričnega olja je sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek, ter sredstvo proti napihnjenosti. Preprečuje nastanek plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij, zaradi katerih bi se ob nenormalnem črevesnem vrenju razvili. Učinkuje proti prebavnim krčem, zato se doda odvajalom, na primer krhliki in seni, ki jih včasih povzročajo. Razkuži dihala, ker izhlapeva skoznje, a manj kot janež in komarček. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi za pospeševanje nastanka in izločanja mleka. Eterično olje je sestavina ustnih vod in dražilnih antirevmatičnih tekočin za vtiranje v kožo.

Od 1 do 5 gramov sveže zdrobljenih plodov prelijemo s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije topla po požirkih 2 do 4-krat na dan med obroki. Čajna žlička droge tehta približno 3,5 grama. Čaj iz plodov kumine in kuminovo olje učinkuje proti prehladu, rahitisu, zobobolu, glavobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da se plodovi kumine segrejemo na štedilniku, stresemo v vrečko in položimo na boleče mesto. Kuminovo olje ( 5 kapljic) lahko nakapamo na kocko sladkorja in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, učinkuje prti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša težave s hemoroidi.

Novejša dognanja pravijo, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno za glivice.

Če jo gojite sami, semena nabirajte, ko še niso povsem zrela, ker imajo takrat največ eteričnega olja. Kobulnicam, kamor spada kumina, se odrežejo celi kobuli, ki obešeni na vrvice v suhem, senčnem in zračnem prostoru dozorijo, nakar se semena iztepe in odstrani peceljčke. Drogo hranite pri temperaturi nižji od 25°C, zaščiteno pred vlago in svetlobo v dobro zaprti posodi, kovinski ali stekleni, ne pa plastični. Semena zdrobite ali potolcite šele pred pripravo napitka, ker bi se iz nezdrobljenih semen izlužilo le malo eteričnega olja, iz zdrobljenih na zalogo pa hitro izhlapi.

Dovoljena je tudi raba za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročila težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup.

V kulinariki se uporablja seme, ki ima zelo intenziven okus, zato se praviloma uporablja zmleta semena. Kumina je prastara začimba, poznali so jo že v kameni dobi. Najprej so z njo preganjali bolhe in čarovnice, nato pa so ugotovili, da pomaga pri prebavi. Pospešuje prebavo in se zato uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedil (zelje, svinjina,...).
Kumino uporabljamo pri pripravi: zelja, ohrovta, rdečega zelja, svinjine in bravine, liptovskega sira, rženih kruhkov, nekaterih mesnih klobas, slanega peciva, krompirjevih jedi, juh, omak, svežega zelja, rdeči pesi, skuti, kuhanih jabolkih, golažu. Je odlična začimba za ržen kruh in slano pecivo. Iz kumine se izdelujejo tudi likerji in alkohole pijače.

Dobra je za mestno meso in zelenjavo, stročnice, dobra je v kombinaciji s sirom. Ujema se s česnom, koriandrom, peteršiljem, timijanom, brinovi jagodami.

Presni listi kumine so odličen dodatek solatam in juham. Imajo podoben okus kot peteršilj ali koper.

OPOZORILO: Dolgotrajna raba poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. Večtedenska neprekinjena raba brez zdravstvenega nadzora ni priporočljiva. Ne sme se uživati ob vnetju tankega črevesa. Eterično olje uporabljajte po navodilu fitoterapevta. Podobno kot druge rastline iz družine kobulnic( koriander, laški kumin, koper) lahko povzroči alergičen odziv kot so nahod, solzenje, driska. Če opazite stranke učinke, takoj prenehajte z jemanjem.

Vir: Janez Špringer, mag. far. na http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1519
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kumina
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

KOMARČEK, KOPER, NAVADNI (Foeniculum vulgare)

Druga imena: fenkejl, morski janež, sladki janež, koromač, komorač, koper, koprc, koprivec, koromač, morač
Značaj: topel, suh, pekoč, sladek
Družina: kobulnice
Učinkovine: eterično olje anetol ((80%), zato je po okusu podoben janežu,  škrob , sladkor
Droga: plodovi, listi redko korenina: Pri koromaču je užitno prav vse in se uporablja v kulinariki.
Zdravilne lastnosti: proti kašlju in napihnjenosti , vetrovom, vnetjem, spodbuja krvni obtok ter izločanje mleka in urina, blaži izkašljevanje.
Stari Grki so iz lističev stebel in  semen pripravljali očesno vodico, ki naj bi poskrbela z dober oz. oster vid. Uporabljali so ga tudi kot protistrup proti kačjim pikom.  Koromačevo olje tonizira mišice.  Zunanje pomaga pri revmatičnih in kožnih obolenjih.  Koromačev čaj je diuretik in pomaga pri pesku v sečilih. Koromač (korenina ) čisti kri poleg zelene, peteršilja in  belušev. Po ajurvedi deluje toplo in zmanjšuje presežni doši vato in kapho.   Danes ga priznavajo kot učinkovito sredstvo za zdravljenje anemije, saj vsebuje železo in spodbuja nastanek hemoglobina. Uporabljajo ga pri bakterijskih in virusnih okužbah dihal.  Pri testiranjih glede Candide albicans pa so ugotovili, da so bili v roku 24 ur uspešnejši izvlečki granatnega jabolka, kumina in druge.

Komarček izvira iz jugozahodne Azije in je prišel na zahod s prvimi velikimi karavanami. Najprej se je razširil predvsem okoli področja Sredozemskega morja, potem je bil s trgovino razširjen po vsej Evropi. Rimljani so verjeli, da komarček pozitivno vpliva na vzdržljivost in vid. V srednjem veku so duhovniki odločili, da je komarček ena izmed devetih svetih zelišč za preprečitev bolezni. Komarček so uporabljali tudi za povečanje libida in še za marsikaj.

Čaj iz zmletih ali zmečkanih semen dajemo majhnim otrokom proti vsem črevesnim in želodčnim težavam. Hkrati deluje proti kašlju, umirja. Čaj pripravimo iz čajne žličke stolčenih ali zmletih semen, ki jih zavremo v 1/4 litra vode, pustimo 5 minut, odcedimo. Dojenčkom s črevesnimi krči lahko po vsakem hranjenju ponudite dve čajni žlički skuhanega komarčkovega čaja.

Iz semen in drobno narezanih listov in stebel lahko pripravimo močan prevretek za izpiranje vnetih oči, vnete ustne in žrelne votline, pri odrgninah in vreznininah. Pripravijo obkladek, ki hladi in zdravi.

Čaj, ki pomaga pri hujšanju: Komarček vsebuje določene snovi, ki vplivajo na prebavo, želodčne težave, na apetit in slabokrvnost. Komarčkov čaj, narejen iz stisnjenega semena, pomaga pri hujšanju predvsem zato, ker odvzame občutek lakote in hitreje prebavi maščobo v hrani. 3 x na dan pijemo prevretek, iz ene čajne žličke semen in 2 žličk korenin komarčka. Seveda pa moramo paziti tudi na prehrano, ki jo uživamo v času diete.

Komarčkov čaj pripravljamo iz celega semena rastline. Je idealen pri vseh boleznih črevesja in želodca pri vseh starostih. Vzamemo 2-3 žličke semen na 1 liter vode, zrna 3 minute kuhamo, potem pa še pustimo 10 minut v vodi, preden precedimo.

Začimba: Pri kuhi lahko uporabite zelene dele kot tudi seme. Komarček ima okus, podoben janežu, ki pride do veljave predvsem pri marinadah, juhah in solatah. Kot začimba komarček nikdar ne manjka v kislih kumaricah, dodajamo ga ribam, mesu, siru. Mlade listne nožnice skuhamo, zabelimo z maslom in drobtinami ali pa jih dodamo v zelenjavno juho. Liste lahko vložimo v olje ali kis in uporabljamo za začinjanje jedi. Komarček v zeliščnih in dišavnih mešanicah okrepi delovanje drugih zelišč.
Koromač se ujema s koprom, odlična sta pri pripravi  oranžnih buč hokaido.

Sestavine za 4-6 oseb:
2 kg očiščenih in opranih brancinov brez lusk,
sol,
poper,
sveže zmlet črn poper,
10 svežih ali posušenih stebel sladkega janeža,
olivno olje,
4 žlice janeževega likerja.

Postopek: Pečico segrejemo na 180 stopinj. Ribo natremo s soljo in poprom, trebušno votlino napolnimo z dvema stebloma sladkega janeža. Ribo natremo z oljem, namažemo ponev, preostala stebla janeža položimo v ponev in nanje ribe in jih pečemo 30-40 minut, dokler meso ne postane čvrsto. Če uporabimo tudi janežev liker, ga najprej segrejemo, z njim polijemo ribe in ga zažgemo. Ko plameni ugasnejo, ribe preložimo na servirni pladenj na mizo.

Zdravilna palačinka pri želodčno-črevesnem katarju. Vzamemo 1 del gomolja komarčka, 1 del in 1/2 kopriv in 5 delov luštreka. Rastline in zelenjavo operemo, sesekljamo, dodamo moko, začimbe po okusu in naredimo testo, ki ga spečemo na ponvi z malo ali celo brez maščobe.

Gojenje: Komarček lahko v vrtno zemljo nasadite spomladi, upoštevajte pa, da lahko rastlina zraste do višine 1,5 metra in potrebuje zaradi tega veliko prostora. Mesto na žgočem soncu in nekaj dodatnega apna je vse, kar ta bujna rastlina razvejanega videza od vas zahteva. Tudi v ozadju vaše grede pride do izraza, bledo zeleni lističi in rumeno cvetoči dežnikasti cvetovi ustvarijo poseben učinek. Semenske dežničke občasno odstranite, prede lahko seme pade na tla. Obrnjene semenske dežničke obesite za sušenje nad posodo. Seme izpade samo in imeli ga boste dovolj, da ga boste lahko celo zimo uporabljali v kuhinji. Zelene dele janeža lahko tudi zamrznete, kar ima prednost pred sušenjem. Med sušenjem se izgubi preveč arome.

Komarček uvršča sveta Hildegarda med zelo zdravo zelenjavo in zdravilno rastlino. Če komarček ali njegova semena uživamo vsak dan na tešče, bomo imeli v sebi manj sluzi in gnilobe, pregnali bomo ustni zadah, zbistril se nam bo vid. Komarček kot zdravilno rastlino lahko uživajo tako dojenčki, odrasli kot stari ljudje kot čaj, zelenjavo ali solato surovega ali kuhanega. Pomaga nam proti depresijam. Bolniki naj jedo komarček in si natirajo sveže stisnjenim sokom čelo, senca, prsi, predel okoli želodca, enkrat do trikrat dnevno najmanj 4 do 6 tednov. Komarček pomaga tudi osebam, ki jih vedno zebe, ki trpijo zaradi prenizkega tlaka in tistim, ki trpijo za premočnim delovanjem ščitnice.

OPOZORILO: Kljub zdravilnosti z uporabo ne pretiravajmo. Ker spodbuja krčenje maternice, se mu morajo nosečnice izogibati v večjih količinah v prehrani.

Viri: Pukownik peter: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
http://www.bakker-holland.si/G_484/Komarček-Foeniculum-vulgare.htm
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

RAZSTRUPLJANJE Z ZELIŠČI IN ZAČIMBAMI

Brin: čisti kri in odvaja vodo.
Čemaž: čisti kri, krepi.
Divji janež: pospešuje izločanje seča.
Hren: diuretik, spodbuja delovanje želodca, žolča, ledvic, črevesja.
Ingver: vsebuje grenčine in ostre snovi ter eterična olja, poživlja krvni obtok, povečuje tek in pospešuje prebavo.
Kapucinka: spodbuja tvorbo rdečih krvničk, čisti kri, pomaga pri tvorbi krvi in prenašanju kisika.
Koper: pospešuje izločanje seča
Koprive: čistijo kri, odplavljajo presnovke, vsebujejo veliko baz, zato razstrupljajo oziroma razkisljujejo telo.
Kurkuma: krepi jetra in žolč, čisti kri, spodbuja tvorbo žolča.
Luštrek: čisti in razstruplja, spodbuja žolč in tvorbo želodčnih sokov, pomaga ledvicam.
Pehtran: pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo, čisti ledvica in žolč.
Portulak: čisit kri, pospešuje izločanje seča.
Rukola: obnavlja črevesno sluznico, vsebuje tudi diuretično asparaginsko kislino.
Vrtna kreša: čisti kri, pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

REDKEV, ČRNA (Raphanus sativus var.niger)

Druga imena: redkva, redkvica, vrtna redkev
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje z žveplom in gorčičnim oljem, rafanol, vitamin C
Zdravilne lastnosti: proti obolenjem žolča in jeter, sodeluje pri čiščenju zamaščenih jeter, pospešuje presnovo maščob in maščobnih zalog, izboljšuje stanje ožilja in pretok bolj zdrave krvi. Z izločanjem toksinov iz sklepov pomaga pri artritičnih in revmatičnih obolenjih. Deluje čistilno in razkuževalno na dihala.

Črna redkev je bolj znana kot zelenjava na jedilniku kot zdravilna rastlina. Če jo uživamo brez soli, je odlično sredstvo proti težavam z jetri in vnetjem žolčnika. Pospešuje izločanje žolča, deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom. Ameriška raziskava iz leta 2002 kaže, da uživanje črne redkve in zelenjave, ki vsebuje glukozinilate utegne preprečiti nastanek rakavih obolenj.


Če redkvinemu soku primešamo med, dobimo prastaro zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih.

Kulinarika:
Recepti: redkev izdolbemo in napolnimo z medom in sladkorjem ter pustimo na toplem 8 ur. Tako pripravljena redkev je hkrati zdravilo in kompot.

Solata: redkev naribamo, zmešamo s kuhanim fižolom v zrnju, začinimo z oljem in kisom, začimbami, ki pomagajo proti napenjanju (koper, koromač, koriander, kumina). Dodamo lahko tudi v trdo kuhana jajca, kuhano govedino.

Solata s črno redkvijo in korenčkom: črno redkev naribamo (tako kot jabolka za zavitek), rdeč korenček pa naribamo kot za drobno ribano kašo v razmerju 1:1. Nato posolimo in dodamo olje, pomešamo in ponudimo.

Črna redkev z jogurtovim prelivom.
Črno redkev olupimo, naribamo na tanke rezance in dobro nasolimo ter pustimo stati vsaj 15 minut, da se izloči grenki sok in redkev postane lažje prebavljiva. Redkev dobro ožamemo. Prelijemo z jogurtom, premešamo in če je potrebno dosolimo.

Makaroni s črno redkvijo
Jed je pripravljen iz testenin, prepražene črne redkve, naribanim sirom in narezanim drobnjakom. Potrebujemo: 400 g makaronov , 700 g črne redkve, 60 g masla, 60 g pekorina,
1 žlico olja,1 šopek drobnjaka, sol, črn poper v zrnu.
Postopek: Skuhamo testenine po navodilih proizvajalca. Črno redkev olupimo in naribamo na tanke rezance, stresemo v cedilo in blago posolimo. Nato jo pustimo stati, da izloči sok, ki vsebuje večino pekočih sestavin. V ponvi segrejemo olje, potem pa dodamo še maslo. Ko se stopi, dodamo naribano črno redkev. Med občasnim mešanjem jo pražimo približno 10 minut, da postane bela in hrustljava. Drobnjak drobno narežemo. Pekorino drobno naribamo. Kuhane makarone odcedimo in primešamo k prepraženi redkvi. Med mešanjem vse skupaj kuhamo dobro minuto. Odstavimo, vmešamo nariban sir, narezan drobnjak in sveže mlet črni poper, premešamo in postrežemo. Zraven makaronov ponudimo sezonsko solato in kozarec belega vina. Pekorino lahko nadomestimo s parmezanom.


OPOZORILO: Pri obolenju črevesja in želodca ter občutljivem želodcu se moramo črni redkvi odpovedati, ker rafanol močno napihuje. Žveplove spojine v redkvi lahko povzročijo vnetje ščitnice, zato ni primerna za ljudi s težavo ščitnice. Nikdar ne uporabljajmo brez premora več kot mesec dni.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8179

Dario Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

http://www.gurman.eu/recepti.php?S=6&Article=275

ŠTRBEC, PLANINSKI ( Meum athamanticum)

Druga imena: planinski koper

Družina: kobulnice
Učinkovine: eterična olja, sladkor, smole

Zdravilne lastnosti: proti srečnim in želodčnim težavam

V vinu namočena korenika in seme pomagajo proti vseh vrst strupov, proti trdovratnemu kašlju, pa dodamo še fige in naveden komarček. Sam čaj iz štrbca pomaga tudi pri želodčnih težavah in tiščanju v prsih, menstruacijskih težavah. Pripravimo ga tako, da 2 žlički droge prelijemo z 1/4 litra vode in prevremo 5 minut.

Vir:http://en.wikipedia.org/wiki/Meum_athamanticum

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

BELUŠ, NAVADNI (asparagus officinalis)

Druga imena: asparagus, beluša, pojalnica, pojanica, pojanka, pojavec, smrečica, špargelj, špraglin, vrtni beluš

Družina: lilijevke
Učinkovine: asparagin, glikozidi, saponini, flavonoidi, sladkor, mineralne snovi. Beluši vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E, B1, B2, B6 in C. Zeleni beluši vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Beluši imajo zelo malo kalorij in so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost: 100 g belušev ima 17 kalorij/71 kJ.

Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic, pospešuje tvorbo žolča in zdravi zlatenico ter proti zobobolu tako, da žvečimo korenino. Če kopeli za noge dodamo korenino, blaži otekline in zdravi mehurje. Folna kislina, ki jo vsebujejo beluši, je pomembna za pomlajevanje celic, za tvorjenje krvi in za nastajanje hormonov. Če telesu primanjkuje folne kisline, se pojavi utrujenost, živčni nemir, slabo razpoloženje in slaba koncentracija. Beluši spodbujajo presnovo in delovanje ledvic ter delujejo čistilno, ker imajo veliko kalija. Belušem pravijo tudi "policist ledvic". Beluši čistijo kri ter podpirajo delovanje jeter in pljuč. Cink, ki ga vsebujejo je sestavni del encimov, krepi žile, vezivna tkiva ter pospešujejo delovanje možganov. En obrok špargljev pokrije potrebe po E vitaminu za en dan. Zaradi prevladujočih bazičnih spojin so koristni za uravnoteženje razmerja kislin in baz v telesu, kadar je v njem preveč kislih snovnih produktov zaradi stresov, uživanja prevelikih količin mesa, mleka, mlečnih izdelkov, škrobnih jedi, sladic, umetnih pijač. Beluši razkrajajo sečne zaloge v sklepih., lajšajo revmatične probleme. Preprečujejo kratke stike živčevja.


Droga: korenina

Star španski pregovor pravi takole: "Aprilski beluši so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla." V maju, ko je čas belušev, se znajdejo kot zelenjava pogosto na mizi, kar je zelo zdravo, saj čistijo kri in pospešujejo delovanje ledvic. Še bolj zdravilna kot poganjki pa je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Pripravljamo si čaj iz posušene korenine v razmerju 2 čajni žlički korenine na 1/4 vrele vode.

Špargljev pire proti raku:
V reviji Cancer News Journal je bil leta 1979 objavljenčlanek o tem, da šparglji zdravijo raka. Navaja številne primere ozdravitev Hodgkinove bolezni ( rak limfnih vozlov), pljučnega raka, raka kože, raka na mehurju. Recept: Sveže ali konzerivrane šaprglje prekuhamo in zmikasamo v mikserju. Če kupujemo konzervirane, preverimo prej, da nimajo dodanih konzervansev in po možnosti, da so ekološko pridelani. Bolniku za terapijo priporočajo 4 polne žlice pireja na dan. Dve zjutraj in 2 zvečer. Pireju lahko primešamo vodo in uživamo topel ali hladen napitek. Znaki izboljšanja se pojavijo po 2-4 tednih. Šparglji vsebujejo proteine imenovane histones, za katere menijo, da kontrolirajo rast celic. Nekateri trdijo, da snov normalizira rast celic in tako zdravi raka ter izboljšujejo splošno stanje telesa. Ameriški nacionalni inštitut, ki se bori proti raku, je potrdil, da so šparglji na lestvici testirane hrane po vsebini glutathiona najvišje na lestvici. Glutathion se smatra za enega najmočnejših anti-kancerogenov in anti-oksidantov.

Že leta 1854 je v Elementarni medicini zapisano, da so šparglji ljudsko zdravilo proti ledvičnim kamnom.
Kulinarika:Najbolj poznamo beluše kot zelenjavo, ki izvira iz srednje Azije. Pri beluših ločimo med zeleno in belo sorto. Različne barve belušev so odvisne od načina pridelovanja. Beluši ostanejo bele barve, če so povsem pokriti z zemljo, ko jih pa pobiramo, jih izkopljemo iz gomilastih gredic. Pod vplivom svetlobe nastaja v beluših klorofil, ki se najprej obarva rožnatovijoličasto, nato pa zeleno. Zeleni beluši torej rastejo nad zemljo, na ravnih gredah. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot pri belih beluših in spominja na orehe.
Če beluše kupujemo, izberemo beluše s svileno sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezanimi mesti in brez rjavih lis. Pri nakupu pazimo na barvo in videz. Izbiramo ravne, mesnate, enakomerno debele poganjke s čvrsto zaprtimi vršički. Pri kratkih in debelejših poganjkih je najmanj odpadka. Zelo pomembna je ploskev, kjer je bil beluš odrezan. Če po njej rahlo potegnemo z nohtom, priteče dišeč sok. To je zanesljiv znak, da so beluši sveže nabrani. Pa še en zanesljiv test za nakup svežih belušev. Sveža stebla škripljejo, če jih drgnemo drugo ob drugega. Divji beluši so zeleni in tanki. Če so mladi, počijo, ko jih prelomimo.



Beluše lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k dušeni ribi ali mehkužcem. Uveljavili pa so se tudi kot samostojna jed. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa jih lahko kot zakuho v juhah in ragujih. Zelišča, ki se najbolj ujemajo z beluši, so krebuljica, peteršilj in koper. Belušev nikakor ne začinjajmo z izrazito aromatičnimi zelišči ali z ostrimi začimbami, ki bi prekrile njihov nežni okus in značilno aromo. Zaradi njihovega nežnega, nevtralnega okusa jih zlahka kombiniramo s številnimi drugimi živili.



Beluše operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Svežim belušem najprej odrežemo spodnji, oleseneli del, nato pa jih olupimo od vršička navzdol. Lupiti začnemo približno 2 centimetra pod koncem vršička, zelene beluše pa olupimo le povsem spodaj. Za lupljenje ali strganje so na voljo posebno noži, nadvse uporabni pa so tudi tisti za lupljenje krompirja. Tako pripravljene beluše povežemo v šopke. Za juho in nekatere druge jedi stebelca nalomimo na približno 3 centimetre dolge koščke. Beluše zvežemo v šop in jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka, po ščepec soli in sladkorja, ter kuhamo od 12 do 18 minut, odvisno od debeline belušev. Kuhani beluši morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo, sicer postanejo mehki. Zeleni beluši so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno, olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih belušev znaša le 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali beluše, lahko naredimo okusno beluševo juho. Zraven belušev jemo vedno nekaj lahko mastnega, da izboljšamo izkoristek vitaminov A in E, ki se topita v maščobah. Belušev ne smemo pogrevati, ker vsebujejo veliko nitratov. K belušem se poda belo vino, saj rdeče povzroči neuporabnost vitamina B! v telesu kot obrambo pred stresom. Kuhane šparglje polijemo s surovim maslom in jih jemo skupaj s krompirjem v oblicah.

Sveže neolupljene beluše lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ 4 dni. Ne blanširane beluše pa lahko tudi zamrznemo. Izjemno dobro prenašajo zamrzovanje, odlični pa so tudi blanširani, posušeni in shranjeni v olivnem olju, ki jih pripravljamo kakor sveže; gl. beluši v olivnem olju. Zamrzovanje poteka tako, da beluše 3 minute blanširamo, nemudoma preložimo v ledeno mrzlo vodo, odcedimo in posušimo. Nato jih zložimo na pladenj in potisnemo v zamrzovalnik. Zmrznjene razdelimo v vrečke in shranimo v zamrzovalniku. Izogibajmo se nakupu belušev v slanici, kjer so vse dobrote izlužene v vodi.


Kuhanje: Zelene beluše kuhamo glede na debelino 5 do 8 minut v blago soljeni in slabotno kipeči vodi, bele pa 10 do 15 minut. V posodo jih položimo z vršički navzgor, potem pa prilijemo vrelo vodo do dobre polovice belušev. Kuhamo pokrite, pri čemer se najnežnejši zgornji del skuha v pari. Pravi hedonisti skuhamo beluše v pari, sicer pa v t.i. beli zavrelici, vodi z dodatkom masla ali olivnega olja in limoninega soka.


Dušenje: Očiščene beluše položimo v ponev. Dodamo košček masla in droben ščepec soli, prilijemo malo vode, potem pa jih pokrijemo z alu folijo in zdušimo do mehkega. Na ta način uspešneje zadržimo njihov prvinski okus, pa tudi minerale, ki jih vsebujejo.


Praženje: Očiščene beluše ali koščke prepražimo na olivnem olju ali/in maslu.


Bele beluše lahko uživamo presne, pri čemer jih narežemo ali naribamo na tanke lističe.



Gratinirani beluši
Sestavine: 800 g zelenih belušev, 100 g masla , 60 g parmezana, sol.
Debelina belušev ni odvisna od njihove starosti, pač pa od sestave oziroma kakovosti zemlje.
Živila pred gratiniranjem vedno blanširamo ali celo skuhamo. Najpogosteje gratiniramo zelenjavo in testenine.

Postopek:
V ozkem loncu pristavimo vodo za kuhanje belušev, ki jo blago posolimo. Beluše očistimo in povežemo v šopke. Nizko ognjevarno posodo namažemo z maslom. Beluše pokončno položimo v krop, da vršički gledajo iz vode. Skuhamo jih na zob, za kar - glede na velikost - potrebujemo 5 do 8 minut. Pečico segrejemo na 220° C. V manjši ponvi pristavimo maslo, ki ga segrevamo do zlate barve. Kuhane beluše poberemo iz posode in za 2 minuti nemudoma potopimo v ledeno hladno vodo. Odcejene zložimo v pomasleno ognjevarno posodo. Stebla potresemo z drobno naribanim parmezanom in prelijemo z maslom; namesto masla lahko uporabimo tudi extra deviško olje, vršičke pustimo naravne. Posodo za nekaj minut potisnemo v segreto pečico, da beluše zlato rumeno gratiniramo.



Način priprave imenujemo beluši po milansko. To je najpogosteje topla predjed, lahko pa tudi samostojna jed ali priloga k pečenemu mesu oziroma perutnini. Postrežemo jih v posodi, v kateri smo jo gratinirali. K belušem ponudimo mirno, polsuho, manj aromatično belo vino pinot ali chardonnay.


Hladne beluše pripravljamo kot predjedi ali solate; najbolje z ekstra deviškim olivnim oljem in limoninim sokom ali z gorčično, majonezo, tatarsko ali vinaigretsko omako. Divje najpogosteje pripravljamo z jajci. V pivskem testu panirane beluše lahko cvremo, pripravljamo jih z jajci, dodajamo jih solatam in omakam, pretlačene dodajamo kremnim juham (zanje lahko uporabimo tudi olesenele dele) in narastkom. Odlični so na žaru. Beluše lahko dodajamo različnim zelenjavnim juham, kuhane pa izbranim zelenjavnim solatam.



Vode, v kateri smo skuhali beluše nikakor ne zavržemo. Z njo lahko zalivamo rižoto (zlasti zelenjavno), uporabimo jo kot (zelenjavno) osnovo ali dodatek za zelenjavno juho in podobno. Beluševih vršičkov nikoli ne prelivamo z omako, niti ne potresamo z drugimi dodatki.
opozorila Natančnega časa kuhanja ni mogoče določiti (gl. priprava), zato beluše proti koncu kuhanja poskusimo. Razkuhani postanejo nitasti in manj kakovostni.

Beluši sodijo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Šparljevi zvitki:
Sestavine za 4 osebe:
24 špargljev,4 rezine dimljenega lososa.
80 g nastrganega parmezana,
80 g masla,
4 rezine kruha
sol.

Postopek:
Špargljem odstranimo spodnji trši del , jih operemo in skuhamo. Po 6 jih zavijte v rezino lososa. Zavitek položimo v premazan pekač, potresemo s koščki surovega masla in postavimo za 15 minut v pečico segreto na 200 stopinj. Rezine kruha na hitro popečemo na maslu po obeh straneh in nanje položimo špargljeve zvitke.

Rumeni beluši v solati:
Sestavine za 4 osebe:
500 g belušev,
4 žlice olivnega olja,
1 limona,
sesekljan peteršilj,
sol.

Postopek:
Beluše skuhamo v slani in malo okisani vodi. Kuhane narežemo, prelijemo s solatno omako ter potresemo s peteršiljem. Pogosti dodatki k belušim in zelenim špargljem so kisla smetana, kajmak, pršut, dimljen losos, parmezan. Začinimo jih lahko mlekom, limono, muškatnim oreščkom in poprom.


OPOZORILO: Ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in visoki vsebnosti sečne kisline v krvi, morajo uživati beluše v zmernih količinah. Pražena semena so uporabljali kot kavni nadomestek. Meso plodov je strupeno.