PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

ZAČIMBE IN NJIHOVA UPORABA V HRANI

*MAJARON* : uporabljamo ga za rižote, juhe,obare, sv. meso in perutnino.

Mešamo ga z ostalimi začimbami, razen z origanom. Dodajamo ga mesnim masam in nadevom.

*TIMIJAN* : dodajamo ga jedem na žaru, telečjemu mesu,gobam, jagenjčku ,divjačini in kozličku. Z njim kuhamo, obaro,rižoto, raguje ter omake za divjačino ali omake za zgoraj navedeno meso. Doziramo ga previdno, saj je to zelo močna začimba.

*BAZILIKA* : je začimba, ki jo v večini dodajamo v juhe, zelenjavne jedi, paradižnikove omake, zel. narastke ter jedi iz gov. mesa. Uporabljajmo jo previdno, sodi med močne začimbe.

*ORIGANO* : uvrščamo med začimbe, ki jih uporabljamo za :

paradižnikovo omako, zelenjavne juhe in jedi, morske jedi in pizze. Origano se največ uporablja v Italijanski kuhinji. Dodamo ga lahko tudi pečeni raci in goski.

*ROŽMARIN* : v večini uporabljamo za perutnino (piščanci,race, Gosi in purani ). Dodajamo ga jedem iz divjačine, ter je osnovna začimba za marinado divjačinskega mesa. Ribe in ostale morske jedi pa brez rožmarina ne morejo biti okusne, kot sicer. Uporabljajte ga nežno, je zelo močnega okusa!!

*ŠETRAJ* : ima najraje obare,enolončnice in pa zelenjavne jedi. Skuhamo ga z sladkim zeljem,krompirjevo juho in kromp.golažem. Ne pozabimo še na fižolove juhe. Šetraj je začimba naših babic.

*LOVOR* : njegove liste dajemo v vse vrste juh, jedi iz stročnic in v enolončnice.

*KUMINA* *ML.*: se uporablja pri sv. mesu, za pečenke, zrezke, omake, solate (zeljnata sol.,rdeča pesa), ter pri zelenjavnih jedeh kot so dušeno sladko zelje, ohrovt, zel. narastki.

*MUŠKATNI OREŠČEK ML.*: je nepogrešljiva začimba vseh zelenjavnih narastkov, zel. juh, bešamela in ostalih belih omak. Potresemo ga tudi po sv. pečenki in tako obogatimo njen okus.

*BELI POPER ML.* : za razliko od črnega ne peče ampak doda jedi okus.

Uporabljamo ga za zelenjavne čiste in kremne juhe, solate, bele omake in sadje.

*ČRNI POPER ML.*: potresemo ga v pikantne jedi, golaže, enolončnice, temne mesne omake in na divjačino, zajca ter perutnino.

*RDEČA SLADKA PAPRIKA* : Z njo potresemo sv. meso( pečenko,kotlete in perutnino), dodamo jo mesnim jedem in omakam (golaž, paprikaš), jedem iz stročnic in nekaterim zelenjavnim jedem. Z mešanjem paprike in moke lahko obarvamo juhe, omake, enolončnice.

JETRA; VRANICA

Skuta je vse bolj cenjeno zdravilo pri jetrnih boleznih. 300 g skute na dan.
Sporiš. Pripisujejo mu zdravilno moč pri boleznih jeter, vranice in ledvic. Pomaga pri zdravljenju zlatenice.Uživamo čaj ali tinkturo.
Čebelji proizvodi.
Grozdna kura.Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1-2 kg grozdja, 14 dni.
Čaj iz poprove mete.
Krompirjev sok. Naribamo surov krompir, stisnemo sok skozi krpo. Pomaga pri obolenju jeter, želodca, črevesja, trebušne slinavke, srca, krvnega obtoka.
Peteršilj. Zrežemo peteršiljevo korenino, žličko tega prelijemo s skodelico vode in prevremo. Pomaga proti zlatenici celulitu, jetrnih boleznih, protinu, revmatičnih obolenjih.
Češmin.Z njim zdravimo zlatenico, kadar otečejo jetra in vranica.Zdravilne so jagode in lubje korenin.
Aloja in agava. Čaj zdravi bolno črevesje in jetra.  Če alojo prevremo s pelinom, čisti kri.
Regratovo vino. Naberemo regratove cvetove. Na 1 liter cvetov 1 liter vode. Prevremo 10-15 minut. Precedimo. dodamo še enkrat toliko vode, na vsak liter tekočine pa 1/4 kg sladkorja. Kuhamo toliko časa, da se sladkor stopi. ohlajeno tekočino damo v steklenice, da še alkoholno prevre. Šele, ko postane tekočina bistra, pretočimo v manjše steklenice. Po jedi spijemo šilce vina.
Srčna moč. Čaj kuhan v vinu in vodi čisti pljuča in jetra.
Navadna in topolistna kislica. Pazimo na količino, ki jo užijemo, ker vsebuje veliko oksalne kisline.
Ognjičev čaj.
Svež zeljni sok pomaga tudi pri zgrbančenih jetrih.
Por pospešuje izločanje želodčnih in črevesnih sokov, delovanje jeter in žolča.
Rdeča čebula.
Rdeča pesa.
Šentjanževka.
Rman.
Jeternik.
Olivno olje.  Vsak dan popijte jedilno žlico olivnega olja pomešanega z limoninim sokom,
Hrastovo lubje. Čaj iz hrastovega lubja pomaga pri zlatenici in nabreklih jetrih.
Sivka. Na eno skodelico čaja ena žlička sivkinih cvetov.
Krhlikovo lubje. Čajna žlička lubja na skodelico vode, ki jo na hitro prevremo. Pijemo pred spanjem, Dnevna količina je max 15 g, ker je krhlikovo lubje močno odvajalo.
Brinove jagode. Žvečimo 3-5 jagod na tešče. Jemo čez 1 uro.
Vodna kreša. Pripravimo si jo v solati.
Proti cirozi jeter. 1 kg korenja, 250 g medu in 10 g matičnega mlečka. Korenje nastrgamo, precedimo čez gazo, sok zmešamo z medom in matičnim mlečkom, dokler zmes ni gladka. Pred kosilom vsak dan vzamemo 3 velike žlice pripravka. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Oglje pomaga pri zatrdelosti  jeter. Kupimo ga v lekarni v prahu, damo v skodelico, prelijemo s toplim mlekom in popijemo na tešče. kuro izvajamo 14 dni.  

Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010.

GLIKEMIČNI INDEKS

Živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki počasi dvigajo sladkor v krvi in so zato bolj zdrava.
Živila z glikemičnim indeksom z vrednostjo pod 40:
- ječmen, polnozrnati špageti, nemasten jogurt, posneto mleko, sojino mleko, zelen fižol,soja, grah, zelena zelenjava, slive, češnje, fige,   breskev, jabolka, hruške, grenivke, nezrele banane, suhi datlji, marelice, arašidi, fruktoza.

Živila z glikemičnim indeksom od 40-60:
polnovredne testenine, otrobi, semena, polnovredni in rjavi riž, črna čokolada, kuhan fižol, leča, puding, polnozrnati kosmiči, koruza, manj zrele banane, kivi, grozdje, pomaranče,  nesladkani sokovi.


Živila z visokim glikemičnim indeksom nad 60:
bel kruh, izdelki iz bele moke, bel riž, riževi keksi in vaflji, graham krekerji, slano pecivo, koruzni kosmiči,
sladka koruza, krompir (kuhan, pečen), čips, korenček, rdeča pesa, rozine, zrele banane, lubenica, ananas, med, koruzni sirup, lešniki, pivo, gazirane pijače, sladoled, bel sladkor.  

RECEPTI

Rdeča pesa s hrenom za 4 osebe

Potrebujemo:
350 g pese
250 g skute
svež hren
50 g kisle smetane
20 g pecorina 
sol, poper
1 žlica balzamičnega kisa

Postopek:
Rdečo peso skuhamo in olupimo. 1/3 pese grobo naribamo. Ostanek pese in skute piriramo s paličnim mešalnikom. Hren in kislo smetano vmešamo v pesin pire. Začinimo s soljo, poprom balzamičnim kisom. Samo v leppe skodelice, posujemo z grobo naribano peso in pecorinom. Jemo s kruhom kot predjed. 

Zelena zelenjava s tunino za 4 osebe

Sestavine:
1,5 kg mešane zelenjave ( npr. beluši, bučke, stebla zelene, fižol, mlada čebula,sladki grah)
limonina lupinica, sok limone
sol, poper
2 jedilni žlici kaper
pločevinka tune
2 žlici sladke smetene
svež peteršilj

Postopek:
Zelenjavo očistimo, narežemo na kose, solimo, popramo in kuhamo v sopari.  Tun, smetano in limonin sok piriramo s paličnim mešalnikom . Vmešamo kapre in sesekljan peteršilj. Omako postrežemo k zelenjavi s kruhom.

Solata z zelišči in sirom za 4 osebe
Sestavine:
1 kg zelene zelenjave ( npr. brokoli, špinača, bučke, grah)
sol
2 gomolja koromača
zelišča: 2 pesti rukole,  peteršilj, pehtran, krebuljica)
2 mladi čebuli
75 g sira roqueforta
2 rezini limone
1 žlica masla
poper
4 žlice jušne osnove
2 žlici olivnega olja.

Postopek:
Zelenjavo očistimo, narežemo na manjše kose, blanširamo. Koromač operemo, razpolovimo in narežemo na lističe. Rukolo in zelišča operemo, čebulo sesekljamo, ruquefort zdrobimo. Maslo raztopimo, popražimo blanširano zelenjavo in koromač, solimo, popramo. Razdelimo na porcije, dodamo rukolo in zelišča po porcijah. Limonine rezine narežemo, popražimo, dodamo zelenjavno osnovo, olivno olje, premešamo, solimo, popramo. Vmešamo mlado čebulo. Vse skupaj polijemo po porcijah in posipamo z roquefortom.

Zelenjavna juha z regratom za 2 osebi

Sestavine:
150 g regrata
2 stroka česma
2 žlici pinjol
50 ml olivnega olja
800 ml zelenjavne osnove
sol, poper
3 žlice parmezana
po 150 g krompirja, korenja, kolerabice, graha

Postopek:
Polovico očiščenega regrata, česen, pinjole, 40 ml olivnega olja zmeljemo s paličnim mešalnikom v pesto. Dodamo sol, poper, parmezan. Zelenjaco narežemo na koščke, regratove liste narežemo  in  oboje popražimo na preostanku olivnega olja. Prilijemo jušno osnovo. Kuhamo 10 minut. Juho damo v skodelice, zravn ponudimo regratov pesto.

Recepti so povzeti in prirejeni po:  Zdrava kuhinja, Učila, 2002;96 str. (Zbirka  Kuhinja izbranih receptov)

VIRI MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDEH TER NJIHOVE ZNAČILNOSTI

Kalcij
Vloga: rast, ohranjanje zdravih zob in kosti,; delovanje živčevja; strjevanje krvi, krčenje mišic, pomaga prenavljati železo.
Viri: ribe(sardelice, girice, ki jih uživamo s kostmi), soja, mlečni izdelki, mandlji, sezamova semena, sončnična semena, vodna kreša, žitarice. Vitamin D olajša presnovo kalcija.
Znaki za premalo kalcija: rahitis, mehčanje kosti, osteoporoza.

Krom (element v sledeh)
Vloga: delovanje skeletnih mišic, shranjevanje in presnavljanje sladkorjev in maščob.
Viri: nerafinirani polnozrnati žitni izdelki, ribe in lupinarji ( školjke, polži, raki), pivski kvas, govedina.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči potrtost, zmedenost, razdraženost: pretirane količine kroma so lahko strupene.

Kobalt (element v sledeh)
Vloga: sestavni del vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost
Viri: meso, jetra, levice, lupinarji, listnata zelenjava
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje kobalta povzroča pomanjkanje vitamina B12 (slabokrvnost), težave s črevesjem, oslabelost mišic.

Baker (element v sledeh)
Vloga: tvorba rdečih krvničk, rast kosti, absorbiraje železa, pigmentacija las in kože.
Viri: lupinarji, oreščki, ledvice, stročnice, pivski kvas, voda iz bakrenih pip.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči slabokrvnost in majhno število belih krvnih telesc. OPOZORILO: Prevelika količina je lahko strupena.

Flour (element v sledeh)
Vloga: krepi zobe in kosti
Viri: flourirana voda iz pip, zobne paste, ribe, ki jih jemo s kostmi vred, meso, čaj in žitarice.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči razpadanje zob, osteoporozo, Pretirane količine povzročijo lisaste ali brezbarvne zobe, povečano gostoto v hrbtenici, rokah, nogah in poapnelost vezi in kit.

Jod (element v sledeh)
Vloga: tvorba hormonov v žlezi ščitnici, ki nadzirajo presnovo. Pospešuje rast, poveča ravne energije, poveča umsko pozornost.
Viri: jodirana sol, irski mah, haloga ( rjava morska alga), morski sadeži, sadje in zelenjava, ki raste na tleh, bogati z jodom.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje povzroči golšavost, povečanje telesne teže, pomanjkanje energije. Pretirani odmerki povzročijo bolezni ščitnice.

Železo
Vloga: tvorba hemoglobina, prenašanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida v telesnih tkivih, tvorba mioglobina ( rdečega barvila v mišicah)
Viri: rdeče meso, jetra, ledvica, ostrige, haloga, stročnice, suho sadje, oreščki, oves.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči slabokrvnost

Magnezij
Vloga: zdravi zobje in kosti, delovanje živcev, mišic in presnovnih encimov.
Viri: polnozrnate žitarice in izdelki iz njih, jajca, meso, oreščki, stročnice, semena.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči mišične krče, tresenje, tik, izgubo teka, slabost, nespečnost, nepravilno bitje srca.

Mangan (element v sledeh)
Vloga: delovanje živcev, mišic in mnogih encimov, močne kosti.
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči deformacije kosti in ovira rast telesa.

Molibden (element v sledeh)
Vloga: presnova železa, moška spolna funkcija, preprečevanje kariesa
Viri: oves, ječmen, stročnice, poljščine, jetra
Znaki, če ga je premalo ali preveč: previsoki odmerki preprečijo telesu, da bi uporabilo baker.

Fosfor
Vloga: pretvorba in shranjevanje energije, zdrave kosti, delovanje mišic, živcev in nekaterih encimov, absorbiranje določenih vrst hrane,
Viri: meso, perutnina, ribe, lupinarji, oreščki, semena, stročnice, mlečni izdelki, jajca.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči bolečine v kosteh, okorele sklepe, nepravilnosti v delovanju osrednjega živčnega sistema, oslabelost. Pretirani odmerki slabo vplivajo na absorbcijo železa, kalcija, magnezija in cinka.

Kalij
Vloga: Vzdržuje ravnovesje tekočin in Ph ( kislosti in bazičnosti v telesu), odstranjuje odpadke iz telesa, pomaga pri pošiljanju kisika možganom, vpliva na delovanje živcev in mišic.
Viri: sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki, suhe slive, mleko.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: Pomanjkanje lahko povzroči,oslabelost mišic in paralizo, nizek krvni tlak, žejo, izgubo teka, občutljivost na hrup. Pretirane količine poslabšajo nekatere srčne bolezni.

Selen (element v sledeh)
Vloga: delovanje rdečih in belih krvnih telesc, skupaj z vitaminom E deluje kot antioksidant, razstruplja kovine, vključno s kadmijem, ščiti pred nekaterimi vrstami raka, preprečuje prhljaj in nekatere kožne bolezni, omogoča zdravo delovanje jeter.
Viri: česen, čebula, neoluščena pšenica in izdelki iz nje, ribe in lupinarji, rdeče meso, piščančje meso, brokoli, pivski kvas, brazilski oreščki.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje povzroči prezgodnje staranje, srčno-žilna obolenja, astmo in vpliva na nastanek raka. Pretirani odmerki povzročijo nevrološke težave.

Natrij
Vloga: Skupaj s kalijem vzdržujeta ravnovesje tekočin , zlasti vode , nadzirate Ph v telesu, delovanje živcev in mišic.
Viri: navadna sol, pecilni prašek, ribe in prekajeno meso, haloga, rdeča pesa, kokos, fige.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči vročinsko kap, dehidracijo, nizek krvni tlak, slabo prebavo. Pretirani odmerki pa visok krvni tlak, težave s srcem in edeme (zastajanje tekočine)

Žveplo (element v sledeh)
Vloga: sinteza beljakovin, vpliva na zdravje, kože, las in nohtov, pomaga v boju proti bakterijskim okužbam.
Viri: meso, ribe, mlečni izdelki, jajca, stročnice, zelje.
Znaki, če ga je premalo ali preveč: pomanjkanje lahko povzroči neplodnost, povečanje žleze prostate, mozolj in kožne bolezni, počasno celjenje ran, počasen telesni, umski in spolni razvoj. Pretirani odmerki lahko povzročijo drisko, slabost, omotičnost, dehidracijo.

Dnevno priporočena hrana, da bomo zaužili čim več potrebnih vitaminov in mineralov :
polnozrnati izdelki- kruh , žitarice
oreščki in stročnice
avokado
listnata zelenjavamorska hrana

glej še izdelek vemma http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/vemma-trenutno-najmocnejsi-oksidant-na.html in http://zdravplanet.blogspot.com/2010/06/kje-lahko-narocim-napitek-vemma.html

KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;