HREN (Armoracia lapathifolia)

Druga imena: ren , turman

Družina: križnice

Učinkovine: korenina vsebuje vitamin dvakrat več vitamina C kot ga ima limona, vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij, antibiotične snovi in fosfor ter eterična olja, npr. ostro gorčično olje, ki deluje proti bakterijsko. Gorčično olje ima številne zdravilne učinke, med drugim pomaga preprečevati zlepljenje krvnih ploščic in pospešuje prebavo. Je rubefacient, kar pomeni, da začasno segreje kožo, širi kapilare, poveča prekrvavljenost, s tem blaži bolečine, ki nastajajo pri artritisu ali protinu.

Zdravilne lastnosti: proti infekcijam, za sladkorne bolnike je dobra začimba, ki je hkrati zdravilna pri motnjah delovanja trebušne slinavke. Deluje proti pljučnim in kožnim boleznim, ima antibiotične lastnosti.

"Domovina hrena naj bi bili jugovzhodna Evropa in Rusija. Rastlina zraste približno 1,5 metra visoko, podolgovati listi so veliki, cvetovi pa beli. Vretenasta hrenova korenina, ki spominja na peteršiljevo korenino, je pokrita z rjavkasto lupino, pod katero se skriva belo meso. Hren so poznali že v antiki. V srednjem veku so korenino in liste uporabljali pretežno kot zdravilo, ponekod v severni in srednji Evropi pa kot začimbo. Veliki ljubitelji hrena so bili že takrat Nemci. Preden so v Evropo iz novo odkritih celin prinesli poper, čili in druge ostre začimbe, sta bila hren in gorčica tako rekoč edini ostri začimbi, ki so ju poznali Evropejci.

Korenina kot taka nima posebnega okusa, ko pa hren nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo ...) ali pa pokapati z limono ali kisom. Od korenine vedno odrežemo le toliko hrena, kot ga potrebujemo. Ostanek pa zavijemo in hranimo v hladilniku. Nastrgan hren je odličen v različnih omakah, npr. s kislo smetano in naribanimi jabolki. Različne že pripravljene hrenove omake pa lahko najdemo na policah trgovin.
Največ hrena pojemo v dneh okoli velike noči, saj ima hrenova korenina za katoličane tudi simbolni pomen. Skupaj s šunko in trdo kuhanimi jajci hren nikakor ne sme manjkati na praznični velikonočni mizi." VIR: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=14081

Korenino moramo izkopati zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni od septembra do februarja. Velja pravilo, da ga izkopavamo le v mesecih, ki imajo črko r. Nasvet sv. Hildegarde pa je, da kopljemo samo meseca marca in ga svežega porabiti. Svetuje naj ga uživajo samo zdravi ljudje in še to samo takrat. Sama korenina draži želodčno sluznico in črevesje, kar je v primernih odmerkih dobro. Povečuje izločanje seča, pomaga pri vnetjih mehurja in ledvičnih boleznih. Dokazano je, da učinkuje baktericidno. Zaradi vitamina C so ga včasih uporabljali tako kot kislo zelje proti skorbutu. Zdravi katarje dihal, zunanje ga uporabljamo pri išiasu, vnetju živcev in pri revmatičnih in protinskih boleznih. Nastrgano korenino pomešamo z medom ali sladkorjem.

Za zdravljenje sečil se priporoča: nastrgamo tri dele hrena, dodamo en del vinskega ali jabolčnega kisa, in en del medu. To pustimo stati nekaj ur, nato zaužijemo po eno veliko žlico 3 x na dan.

Obloge: Nastrgano korenino lahko polagamo kot obkladek pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih. Pazimo, da pustimo obkladek na koži največ 10 minut, ker močno draži kožo.

OPOZORILO: Če ga zaužijemo preveč, lahko povzroči krvavitev iz ledvic. Pri ljudeh z obolelim želodcem lahko izzove slabost. Eterično olje lahko draži kožo in povzroči mehurje ali lažje opekline. Ne uporabljajte čistega izvlečka. Hren ni primeren za otroke, hren ne sme priti v stik z očmi.

Vir: Wikipedija;

Andrej Dvoršak: Padarske bukve

Janez Kromar: zdravilne rastline

dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

Jüren Saupe: Naravni zdravnik

Naravna zdravila, MK; 2007

Reinhard Schiller: O zdravem prehranjevanju ( zbirka sv. Hildegarda)

Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb