KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

MUŠKATOVEC, MUŠKATNO DREVO (Myristica fragrans)

Družina: muškatovke
Značaj: pekoč, topel
Učinkovine: borneol, evgenol in druga eterična hlapna olja, med v katerimi je tudi kamfen in pinen ter strupeni miristicin.
Zdravilne lastnosti: slovi kot krepčilo in afrodiziak. Priporočljiva je njegova zunanja uporaba, ker blaži vnetja, pomaga pri bolečinah v sklepih, poškodbah mišic, revmatizmu. Indijski znanstveniki so ugotovili, da eterično olje zmanjšuje škodljivi holesterol (LDL) v krvi in maščobne obloge okoli jeter, srca in aorte. Nigerijske študije so dokazale, da zavira nastanek krvnih strdkov, zavira zamašitev in poapnenje žil, pomaga pri boleznih srca in ožilja.
Kot začimba-muškatni oreh in cvet sta potovala z V na Z in v vsaki kulturi, ki sta jo obšla, so verovali, da sta čudežno zdravilo za vse. Oreščke dane suporabljamo v glavem za odpravljanje prebavnih motenj, proti slabosti in bruhanju ter diskam, zlasti če so poledica zastrupitve s hrano. Dobro sos e obnesli tudi pri zdravljenju Chronove bolezni. Kitajci jih uporabljajo za ogrevanje želodca in uravnavanje pretoka energije či. Predpisujejo ga tudi pri klasilni jutranji diareji, ki se pojavi po ustajanju in je lahko posledica šibke či energije.

Muškatovec ali muškatno drevo je vrsta zimzelenih tropskih dreves, ki uspevajo predvsem v jugovzhodni Aziji. Drevo je pomembno predvsem zaradi muškatnega cveta in muškatnega oreščka. Muškatno drevo zraste do 15 in celo 20 metrov visoko. Vsako leto rodi do 2000 sadov, ki so podobni marelicam. V notranjosti imajo kot manjši oreh velika, rjava semenska jedra (muškatni orešek), ki jih obdaja rdeči semenski ovoj (napačno imenovan muškatni cvet ali pravilno »macis«).

Le poper in morda nageljnove žbice imata med začimbami tako bogato in krvavo zgodovino kot muškat. Muškatno drevo je doma z klasičnih dišavnih otokov – »Moluških otokov«. Zdravnikom v Antiki je bil muškat neznan. »Sadovi« muškata so prispeli v Evropo verjetno z križarskimi vitezi. Prvi zanesljivi vir je bizantinski zdravnik Simon Seth, ki je v 10. stoletju napisal o muškatu »da koristi želodcu, jetrom in srcu«, vendar je že tedaj svaril pred pretiranim uživanjem.

Najprej so ga po morju in karavanskih poteh prinašali v Evropo arabski trgovci. V tem času je stalo pol kilograma muškata toliko kot tri ovce. V 16. stoletju so ga imenovali »Zlato Vzhodne Indije«. Angleži, Španci, Portugalci in Nizozemci so se krvavo bojevali za sadove muškatnega drevesa. Kot rezultat teh bojev so Angleži zamenjali otok Run v vzhodnoindijskem arhipelagu za veliko večji otok na vhodni obali severne Amerike, ki je bil v nizozemski lasti. Ta otok je Mahattan in je imel tedaj manj kot 1000 prebivalcev. Trgovina z muškatom je prinašala ogromne dobičke. Na otokih je bila cena za 10 funtov muškatnega oreška manj kot en peny, v Angliji pa se je prodajal za dva funta in 10 šilingov.

Pri kuhanju se uporablja muškatni orešek in macis. Muškatni orešek je potrebno uživati previdno, že 4 g zaužitega muškata lahko pri odrasli osebi povzročijo resne bolezenske motnje.
Muškatni orešek je potrebno naribati tik pred uporabo, ker sicer izgubi ves vonj.
Muškatni orešek uporabljamo za pripravo: špinače, cvetače, brstičnega ohrovta, ohrovta, ..
zelenjavnih jedi, krompirjevih jedi in riža ter finega peciva.

Sveta Hildegarda pravi, da je muškatni orešček dober za vegetativno živčevje in čisti telo. Užiti pa ga smemo največ 1/2 oreščka dnevno. Količina je navadno manjša, saj v večjih količinah spremeni okus jedem v neprijeten.

Recept sv. Hildegarde za piškote za živce:
Sestavine: 45 g prahu muškatnega oreščka 45 g cimeta 10 g prahu nageljnovih klinčkov 1500 g bele pirine moke, 200 g nastrganih mandljev 375 g masla 400 g rjavega sladkorja 4 jajca 1/2 žličke soli.
Postopek: Zmešamo muškatni orešček, cimet, prah nageljnovih žbic z ostalimi sestavinami. Dodamo malo vode, da dobimo testo, ki ga tanko razvaljamo. Iz testa izrežemo piškote veselih različnih oblik. Pečemo jih v pečici 5-10 minut na temperaturi 180 do 200 stopinj Celzija. Vsak dan pojejmo nekaj piškotov in popijmo kozarček srčnega vina.

Eterično olje za lajšanje sklepnih revmatičnih bolečin deluje podobno kot olje iz nageljnovih žbic: olje razredčimo 3 kapljice na 20 ml nosilnega olja. Trikrat na dan nanesemo na prizadeto mesto ali dodamo v kopel. V hudi sili lahko z njim blažimo zobobol. V Franciji ga po kapljicah dodajjajo medu za odpravljanje prebavnih motenj in proti zadahu iz ust.

OPOZORILO: Eteričnega olja ne smemo nikdar uživati. Miristicin je strupen in lahko povzroči omotičnost, halucinacije, glavobole, vzdraži prebavila. Tudi zunanje se olje lahko uporablja samo krajši čas, saj lahko vzdraži kožo. Večji odmerki muškatnega oreščka ( 7,5 g ali več) so lahko nevarni in povzročijo krče, trzavico in neenakomeren srčni utrip.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

OREH, NAVADNI (Juglans regia)

Druga imena: ar, laški oreh

Družina: orehovke
Značaj: grenak, stiskajoč, pretežno topel, sveža lupina hladi.
Učinkovine: v plodovih so maščobe, beljakovine, sladkorji, fluore, baker, selen, čreslovine, eterično olje, flavonoidi, juglon, alkaloid, jabolčna, citronska in elaginska kislina, ki ščiti pred dorečenimi vrstami raka .
Zdravilni učinki:proti kožnim in očesnim vnetjem, ugodno vpliva na jetra, čisti želodec, preprečuje gnitje beljakovin v črevesju, je proti zapeki, zmanjšujejo holesterol v krvi, zmanjšujejo obolenja žil. Orehi vsebujejo elagensko kislino, ki je antioksidant in deluje proti raku. Bogati so z olji omega 3, učinkovito uravnavajo inzulin in krvni sladkor, preprečujejo hitro zvišanje sladkorja v krvi in so dobra hrana za diabetike, ki so preobčuljivi na glukozo. Ljudje, ki ne jedo dovolj orehov, lahko dobijo Parkinsovo bolezen. V telesu sprožajo hormon ugodja serotonin. Tudi orehi-plodovi-jedrca so odlični za jetra. Jetrni bolniki, ki ne prenesejo več nobene maščobe, lahko zmerno uživajo orehe. Orehe uživajmo v jutranjih kašah, muslijih. Orehovi listi pomagajo pri težavah s kožo kot so akne, ekcemi ter razjede.


V zdravilstvu uporabljamo orehove liste, ki jih nabiramo junija. Posušiti jih moramo na hitro, da ne počrnijo. Pomagajo proti glistam odraslim osebam. Vzamemo liste oreha in breskve v enakem razmerju teže še preden plodovi dozorijo. Posuši na vročem kamnu, zdrobi v prah in pojej prah z jajcem, v juhi ali popraži z moko. Dnevno jemljemo 2 noževi konici prahu z mehko kuhanim jajcem ali v juhi.

Čaj: Dve čajni žlički posušenih narezanih listov prelijemo s skodelico vode, zavremo in pustimo stati 5 minut. Čaj je preizkušeno sredstvo za izpiranje oči in vek (ječmen npr.). Čaj, ki ga pijemo (2-3 skodelice na dan) odstranjuje sluz iz želodca in črevesja in ustavlja drisko. Zunanje se čaj uporablja pri kožnih boleznih: akne, lišaji, potenje nog, odprta vnetja nog, izpadanju las, garjam, temenicam, naglavnim ušem. Namesto kopeli lahko čaj uporabljamo tudi kot obkladke, ki jih menjamo na 3-4 ure. V ljudskem zdravilstvu je cenjen recept proti sladkorni bolezni: Orehove liste skuhamo v vinu.

Poparek listov se priporoča pri kožnih obolenjih in očesnih vnetjih, pa tudi kot prebavni tonik. Oči izpiramo tudi pri vnetih veznicah in vekah.

Poprek zelene zunanje lupine je tradiciolano sredstvo za barvanje las.

Notranje lupine (Juglans cinerea): koščki notranjega lubja sodijo med najmočnješa odvajala, ki so varfna tudi med nosčenostjo. Nastrgajo ga v zgodaj poleti.

Orehovo žganje: nezrele lupine prelijemo z žganjem, dodamo cimet, nageljnove klinčke, vse skupaj pustimo 30 dni. Lahko tudi 20 zelenih orehov narežemo na četrtine in z njimi napolnimo steklenico s širokim vratom. Prelijemo z žganjem tako, da je žganje 2 prsta nad plodovi. Pustimo na soncu ali toplem mestu 2-4 tedne. Nato precedimo in napolnimo steklenice. Jemljemo po 1 čajno žličko.

Orehov liker

Ljudska medicina uporablja tudi orehove lupine nezrelih plodov, ki pomaga pri želodčnih težavah.

Orehov med
Sveta Hildegarda je trdila, da orehov med prežene črevesne gliste. Recept se glasi: 50 g soka iz orehovega listja, 25 g lučnikovega soka, 25 g koprivinega soka, 3500 g medu, 3 žlice vinskega kisa. Postopek: Vse sestavine vlijemo v čist kovinski -jeklen lonec, damo na ogenj, dokler ne zavre. Na vrhu se pojavi pena, ki jo odstranimo z žlico. Če vztrajno odstranjujemo peno me vretjem, zdravila ni potrebno dodatno filtrirati. Ko prevre, ga prelijemo v kozarce. Otroci ga imajo radi, ker je prijetnega okusa. Manjšim otrokom dajemo za noževo konico medu pred jedjo, 1/2 žličke po jedi. Predšolskim otrokom pa 1/2 čajne žličke pred jedjo, 1 žličko po jedi. Med zdravljenjem naj otroci ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov.

Pri ekcemih, kožnim razjedam uporabimo kreme, gele, mila, ki vsebujejo vsaj 1-3% tinkture ali tekočega izvlečka. Redno uporabljamo.






Poparek iz mladih posušenih listov pomaga pri zamašenih sinusih, zunanje pri kožnih obolenjih.
Liste, lupine in socvetja uporabljajo za barvanje las. V Aziji spomladi iz debla pridobivajo zdravilen sladek sok, podobno kot iz breze in javorja.

Orehove kroglice: Orehova jedrca, rozine in kakav v prahu. Orehe in rozine namočimo čez noč in naslednji dan zmeljemo. Zmešamo enaka enaka dela jedrc in rozin, oblikujemo v kroglice in v vsako skrijemo orehovo jedrce. Povaljamo v zmletih orehih in kakavu in shranimo na hladno.


Vir: dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik
Reinhard Schiller: Sveta Hildegarda: Razstrupljanje telesa
Pukownik Peter: Almanah letnih časov (Zbirka Sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
Jean Carper: Zdravila v hrani, zbirka Hrana čudežno zdravilo, 2008
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

KAJ PRAVI, DA POMAGA PRI TEŽAVAH Z DIHALI, TRADICONALNA KITAJSKA MEDICINA?

Alge- hladijo kri, vlažijo sluznice, redčijo sluz
arašidi- vlažijo pljuča, spodbujajo vranico in trebušno slinavko
banane- vlažijo pljuča in debelo črevo
beluši krepijo pljuča in ledvica
brazilski oreščki- krepijo pljuča, vranico, slinavko
breskev- vlaži pljuča in ureja prebavo
cvetača- odpravlja vročino v pljučih in želodcu
gobe- redčijo sluz in lajšajo izkašljevanje
redkev- redči sluz v pljučih in prebavilih
hren- greje, omili napenjanje in krče, mehča sluz, lajša izkašljevanje
hruška- odpravlja vročino v želodcu in krepi pljuča
ingver. krepi dihala, redči sluz, krepi vranico, slinavko in želodec
kokosovo olje- vlaži sluznice
kurkuma- suši sluz in  greje
mandlji- vlažijo pljuča
oljčno olje. vlaži sluznice, deluje protivnetno
oreh- krepi ledvice in pljuča
pistacija- vlaži pljuča in kožo

Vir: Adriana Dolinar, Sanja Lončar: Adijo prehladi, 2014


 

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI OREŠKOV

S kuhanjem, dimljenjem, praženjem se zmanjšajo bazične vrednosti za 1,0, prav tako se izgubijo vitamini. Če jih namakamo čez noč pridobijo 0.5 vrednosti. Bazičnost: mandlji 5,0, ( 4-5 mandljev na dan lahko prepreči rakava obolenja) kostanj 4,5 kokos (svež 5,0) pinjole 4,5 Kislost: arašidi 2,5 brazilski orešek 3,5 indijski orešek akuža 3,0, kokos posušen 3,0, lešniki 3,0, makadamija 3,0, ameriški oreh 3,5, pistacija 3,0, orehi 3,0,

PISTACIJA (Pistacia vera)

Družina: octovke

Učinkovine: beljakovine, maščobe, sladkorji, rudnine, železo, kalcij, magnezij, vitamini B skupine in E, karotenoidi. Pistacija je zelo hranljiva, kajti vsebuje 20% beljakovin, 50% mastnega olja, 20% ogljikovih hidratov, 2% vlaknin, kalij, kalcij, magnezij in železo. 100 g nam daje 600 kalorij.
Zdravilne lastnosti: afrodizijak, koristijo dihalnim potem, pistacije so dobre za hitro, prodorno in zbrano mišljenje, saj vsebujejo glutaminsko kislino, je najbolj obilno zastopana v možganih.

Pistacija je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko. Doma je v jugozahodni Aziji in ima 10 do 20 centimetrov dolge liste.
Drevesa so dvodomna. Oreški so koščičasti in vsebujejo semena (je orešek, vendar ne pravi botanični orešek) in so trdi in belkasti. Imajo zelo karakterističen vonj in okus. Ko se sadež odpre, se razdeli podobno kot oreh, na dva dela. Odpre se z določenim zvokom. Legenda pravi, da če zaljubljenci stojijo pod drevesom in poslušajo odpiranje oreškov, prinaša srečo.
Pistacija je bila del človeške prehrane že od poznega paleolitika. Jedro se poje celo, pa naj bo plod svež, pražen ali soljen. Pistacija se uporablja v sladoledu, baklavah in ostalih sladicah. Iran je država, kjer so nasadi pistacije zelo bogati. Od tam ga je Rimsko cesarstvo prineslo v naše mediteranske kraje in kasneje v Avstralijo in Kalifornijo. Pistacija je najverjetneje dobila ime po perzijskem posojevalcu, katerega ime je bilo Pesteh.

Lupina plodu pistacije je naravno bež barve, vendar se včasih za komercialne namene obarva v rdeče. V preteklosti so jih barvali, da bi skrili madeže obiralcev. Danes večino pistacij naberejo stroji, tako da lupine ostanejo cele in čiste. Nekateri kupci pa še vedno zahtevajo rdeče, ročno nabrane oreške. Drevesa so posajena v sadovnjakih in so po navadi obrezana do določene velikosti, zaradi lažjega obiranja. Eno moško drevo ustvari dovolj semen, ki zadostuje osmim do dvanajstim ženskim drevesom. Ženska drevesa cvetijo od 3 do 4 tedne, moška drevesa pa proizvajajo semena nekaj tednov. Semena na ženska drevesa raznaša veter.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pistacija

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

ENCIJAN (Gentiana lutea L.)

Družina: SVIŠČEVKE
Druga imena: gencijana, gorenca, grenčica, košutnik, lecijan, srčenjak, rumeni svišč
Značaj: zelo grenak, mrzel, stiskajoč
Značilnosti: Ime je dobil po nekdanjem ilirskem kralju Gentiusu, ki je prvi odkril njegove zdravilne učinke. Je trajnica, ki zraste od 50 do 150 cm visoko in doseže starost tudi do 50 let. Podzemni deli so zunaj rjavi ali temno sivi, znotraj rumeni. Cvete julija in avgusta, lahko pa tudi še jeseni. Ponavadi zacveti šele po deset letu in raste zelo počasi. Cvetovi so rumeni, venec je široko odprt, s petimi venčnimi listi, spodaj zraslimi med seboj.

Listi so veliki, eliptični, modrikasto zeleni, celorobi, dolgi do 30 cm in široki do 15 cm.

Korenine nabiramo oktobra in novembra, po gorskih košenicah in kamnitih tratah, med skalovjem in ruševjem. Je izrazito gorska rastlina. Glede hranil ni zahteven in uspešno raste tako v vrtni zemlji kot v gorah, le da zemlja ne sme biti gnojena z gnojnico. V vrtni zemlji lahko korenika s koreninami zraste tudi do 1m. Encijan je pri nas zaščiten, zato ga je prepovedano nabirati.

KAJ ZDRAVI: Že v antiki so encijan uporabljali za zdravljenje jetrnih bolezni in prebavnih motenj, proti vsem mogočim zajedavcem, kot sredstvo proti vročini in kot diuretik. Poleg tega encijan pospešuje izločanje sline, zato je odličen aperitiv, krepi celotno telo in pospešuje razmnoževanje belih krvničk, ki so glavna obramba telesa pred virusi. Zdravi vnetja in mrzlice. V Kitajski medicini korenino uporabljajo za opravljanje vročine in vlage, predpisujejo jo pri visokem krvnem tlaku, če je posledica težav z jetri, okužbe sečil in revmatičnih obolenj.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj: v 1l vode damo 10 ščepcev suhih cvetov ter poparimo ali prevremo. Ta čaj pijemo, kadar nas kuha vročina, pospešuje znojenje in preprečuje okužbo. Vsake 3 ure spijemo 1 skodelico čaja.

Prevretek iz korenike: za skodelico čaja potrebujemo za oreh encijanove korenike, ki jo pustimo 5 min. vreti. Skodelico čaja popijemo zjutraj na tešče. Prevretek, ki mu primešajo še čaj hu, dži dzi, in huang čin, priporočajo pri motnjah v delovanju jeter, povišanem krvnem tlaku in okužbah sečil.

Močan čaj: na 1l vode vzamemo 100 g korenike. S tem čajem si naredimo obkladke za trebuh, s čimer si krepimo vsa prebavila.

Kopeli za roke in noge: na 1l vode damo za dva oreha nasekljane encijanove korenike.

Prašek iz korenike: preventivno jemljemo teden dni 1 do 3 ščepce praška na dan, če nas kuha vročina, pa zaužijemo v dveh obrokih 10 ščepcev praška z medom.

Prašek uporabljajo proti zaprtju tudi v živinozdravstvu, in sicer pri govedu in konjih dvakrat do trikrat dnevno po 15 do 20 g praška, pri ovcah in psih pa dvakrat do trikrat dnevno po 10 do 15 g praška, v kombinaciji s toplim kamiličnim čajem.

Kot je znano, encijanovo koreniko uporabljajo za izdelovanje odličnega likerja. Za pest debela korenika zadostuje za vse leto, zato z nabiranjem ne pretiravajmo in rastline ne iztrebljamo po nepotrebnem.

Opozorilo:
Encijan z lahkoto zamenjamo za smrtno nevarno čmeriko, ki je njegova pogosta soseda, zato moramo biti pri nabiranju izredno previdni oziroma ga prepustimo nabiralcem. Rastlina je ponekod zaradi neprimernega nabiranja že skoraj iztrebljena. Z notranjo uporabo pri encijanu ne smemo pretiravati, ker lahko zavre prebavo in povzroči bruhanje, glavobole. Odsvetuje se ga nosečnicam, doječim materam ter tistim z visokim pritiskom in čirom na želodcu.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

BRAZILSKI OREHI (Bertholletia excelsa)

Družina: mirtovke
Učinkovine: beljakovine, maščobe, kalij, fosfor, kalcij, magnezij, železo, selen, ki preprečuje raka in varuje telo pred prostimi radikali in ohranja zdrava jetra.
Zdravilne lastnosti: utrjujejo imunski sistem, ohranjajo zdravo srce in ožilje, upočasnjujejo staranje in zmanjšujejo možnost raka.

Brazilski oreščki so plod devesa Bertolécija , ki je listnato drevo, samoniklo rastoče v tropskih predelih Brazilije, Gvajan, Venezuele, vzhodne Kolumbije, vzhodnega Peruja in vzhodne Bolivije. Raste razpršeno v velikih pragozdovih ob bregovih Amazonke, Rio Negra in Orinoka. Svoje ime je dobilo po francoskem kemiku Claudeu Louisu Bertholletu (1748-1822). Plodovi tega drevesa vsebujejo semena, ki jih imenujemo brazilski oreščki (tudi brazilski orehi, paranski orehi ipd.).

Bertolecija je med 30 in 40 m visoko drevo, ki doseže en meter v premeru in je prekrito z razpokano skorjo. Krošnja tega drevesa je okrogla, vendar ne preveč razširjena in se začne razraščati šele visoko na deblu. Listi so dolgi do 50 cm, ovalne oblike in usnjatega videza. Listne žile ne segajo do roba listov.

Plod je okrogel ali ovalen oreh s trdo zunanjo lupino, v njem pa je okoli 20 trikotnih semen s trdo, hrapavo lupino. Užitno jedrce teh semen je polnega okusa in vsebuje veliko (do 67%) olja, ki ga iz njih tudi pridobivajo. Jedrca so užitna kot vsi drugi orehi, sveža ali posušena.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bertolecija«
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

HRANA Z ANTIBAKTERIJSKIM DELOVANJEM

Banane, bazlika, borovnice, brusnice, citrone, čaj, čebula, česen, čili, drobnjak, hren, ingver, jabolka, jogurt, kava, kokosov oreh, koper, korenje, kumina, lubenica, med, muškatni orešček, morske alge nori, nageljnove žbice (klnčki), olive, papaja, pesa, portulak, seme črne gorčice, sladka koreninica, sladkor, slive, vino, zelena, zelje, žajbelj.