ČRNA DETELJA (Trifolium pratense)

Druga imena: travniška detelja

Družina: stročnice

Značaj: nekoliko sladek, hladen

Zdravilne učinkovine: izoflavoni, flavoni, kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.

Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.

Črna detelja preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina, mogoče ima celo estrogen učinek, saj povečuje plodnost. Pomaga pri kožnih boleznih, ekcemih, luskavici, še posebej je uspešna pri otrocih.

Uporablja se kot sredstvo za izkašljevanje pri bronhitisu, učinkuje proti krčem, celo oslovskemu kašlju. V ta namen lahko pripravimo poparek ali sirup iz cvetov.

Pomaga pri vnetem grlu, žrelu in blaži razjede v ustih. Lajša težave v meni, kar so dokazali s kliničnimi študijami in protin.

Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno najstarejših zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene liste.

Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)

Čiščenje ali razstrupljanje telesa je korak k zdravju. V Sibiriji je zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeto po ljudski zdravilski tradiciji, uporablja pa se tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je svetovno priznan fito terapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča pra-star sibirski čaj, ki je mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga, krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.

Danes je črna detelja povsod cenjena zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi. Pripravlja se kot poparek ali tinktura. 1-3 polne žličke posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 10-15 minut. Čaj pijemo 3 krat na dan. Pri zdravljenju kožnih težav je odlična v kombinaciji s kodrolistno kislico in veliko, pravo, pekočo koprivo. Tinkturo pripravimo iz razmerja 1:10 v 45% alkoholu, jemljemo 1/2 do 1 žličko na dan.

Cvetovi se uporabljajo za čiščenje pri kožnih boleznih, za lajšanje kašlja, v tridesetih letih so bili priljubljeno sredstvo proti raku na prsih, jajčnikih, mezgovnicah. Nabirajo jih med cvetenjem.

Mazilo za otečene mezgovnice pripravimo tako, da sveže cvetove prelijemo z vodo in 48 ur kuhamo na majhnem ognju., nato precedimo, napol posušimo in zmešamo z enako količino maščobne osnove.

OPOZORILO: Nekateri avtorji priporočajo, da naj se ženske, ki bi rade zanosile, izogibajo pripravkov iz črne detelje, medtem, ko jo drugi priporočajo. Črne detelje ne priporočajo ljudem, ki so preboleli tumorje, saj estrogen v črni detelji lahko spodbuja njihovo rast. Pripravkov iz črne detelje ne smemo jemati sočasno s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi. Izogibajte se fermentirani črni detelji, ker lahko povzroči notranje krvavitve. Če ste noseči ali dojite, se izogibajte črni detelji.

VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/

in Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

DETELJA, MEDENA NAVADNA (Melilotus officinalis)

Druga imena: divja detelja, koristna/rumena, zdravilna medena detelja, mesičnik, rumeni rabozelj, skalna detelja, zdravilan detelja

Družina: metuljnice

Učinkovine: čreslovine, kumarin, flavoni, etrično olje, holin

Zdravilne lastnosti: proti krčnim žilam , pri boleznih ledvic, ker pospešuje izločanje seča in deluje razkužilno, uspešna je pri pomiritvi živcev in nespečnosti. Ugodno deluje na žleze. Učinkovito zdravi poškodovane stene žil, krepi stene žil, hemoroide in zdravi krčne žile. Lajša težave kot so otekanje zaradi zastajanja tekočine. Dokazali so,da zmanjšuje celo otekanje nadlakti pri ženskah, ki so jim odstranili dojko zaradi raka. Uporabljamo jo pri ranah, modricah, izpahih, zvinih, vnetjih oči in lajšanju revmatizma. Uporabljamo jo za zdravljenje tromboze, ker preprečuje strjevanje krvi.

Za krčen žile uporabljamo čaj, izvleček in mazilo. Za pripravo čaja vzamemo 2 čajni žlički drobno narezane droge (cvetoče zeli) in 1/4 litra vroče vode, ki jo prelijemo čez drogo. Miruje naj 10 minut. Medena detelja preprečuje krvne strdke.

Prevretek iz droge deluje kot klistir in očisti črevesje strupov. Pri vnetju srednjega ušesa prislonimo nad prevretek bolno uho in počakamo, da nanj delujejo zdravilne pare.

Mazilo pripravimo iz rastlinskega olja ali svinjske masti. Ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo zeliščnih blazinic, ki jih za lajšanje bolečin položimo na vnete sklepe in na odprte ture, boleče in otrdele bezgavke, revmatične dele telesa. Blazinice prekuhamo in tople polagamo na boleča mesta. Zeliščne blazinice med perilom so tudi učinkovito sredstvo proti moljem.

OPOZORILO: Ne smemo jemati velikih odmerkov, ker kumarin lahko povzroči slabost in bruhanje. Skratka v večjih količinah je kumarin strupen, zato medeno deteljo uživamo le v majhnih odmerkih. Ljudje s težavami pri strjevanju krvi ali tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, naj pripravkov iz medene detelje ne uživajo.

Naravna zdravila, MK; 2007

MRZLIČNIK, NAVADNI (Menyanthes trifoliata)

Druga imena:cupalica, grenka detelja, mrzlična detelja, močvirska detelja, deteljica, mrzlični koren, strmen, ščavnica, treslička, trilistnik

Družina: mrzličnikovke

Učinkovine: glikozidi (meniantin, meliatin), čreslovine in pektin

Zdravilne lastnosti: proti želodčnim, črevesnim težavam, je sredstvo proti vročini, proti revmi in protinu. Lajša bolečine pri revmi.

Čaj pripravimo iz ene žličke posušenih listov, ki jih prelijemo s skodelico mrzle vode in zavremo. Skupaj z meto dobimo pomirjevalen čaj za želodec in črevesje. Alkoholni izvleček se v homeopatiji se uporablja proti glavobolu, proti hudim bolečinam pri nevralgiji trigeminusa.

Vir: http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=11&lang=slo

Naravna zdravila, MK; 2007

OPOZORILO: Rastlina je močno ogrožena in je zaščitena. Uvrščena je na rdeči seznam ogroženih vrst pod kategorijo V (ranljiva). Veliki odmerki lahko povzročijo bruhanje. Dnevno dovoljena količina je 6 g, oziroma 15 kapsul po 400 mg na dan. Pripravkov ne uživamo ob driski ali vnetem črevesju. Mrzličnik ni primeren za nosečnice.

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

RAZSTRUPLJANJE

Razstrupljanje telesa z zdravilnimi zelišča temelji na treh točkah. Rastline naj bodo v pomoč celotnemu poteku čiščenja, dodatna pomoč bolj obremenjenim organov in lajšanju bolezenskih znakov in morebitnih drugih bolezenskih znakov. Rastline , ki vplivajo na izločanje poimenujemo glede na zdravilnosti. Blaga, a učinkovita čistila so:
za prebavila in debelo črevo- odvajalo-laksativ ( kodrolistna kislica, korenina regrata)
za sečila-diuretik (lisit navadnega regrata)
za jetra-hepatik (korenina navadnega regrata, korenina gojeen pese), za čiščenje krvi alterant (velika kopriva, plezajoča lakota)
za limfni sistem- alterant, sredstvo za spodbujanje limfnega sistema, krepčilo (plezajoča lakota, ameriški slamnik, zdravilni ognjič)
za kožo-potilo, alterant (kodrolistna kislica, holandska ali navdana lipa)
za dihala-ekspertorant, sredstvo proti katarjem, (drobnocvetni lučnik, navadni lapuh)
za splošno pomoč- krepčilo, mikrobicid ( ameriški slamnik, česen), alterant, adaptogen (elevtertok).

Krepčila so:
proti okužbam organskih sistemov: ameriški slamnik in česen
za srece in ožilje: navadni glog, česen, navadna ajda, holandska in navadna lipa okrepita žile.
dihala: drobnocvetni ličnik, veliki oman in lapuh.
prebavila: rumeni svišč, navadni repik, korenina navadnega regrata,
jetra: pegasti badelj
sečila: dišeča rutica, zimzeleni gornik, laski koruznih storžev,
spolni organi žensk: malinjak, neprava samorogova korenina,
moški spolni organi pa: palmeto, damiana, zdravilna tetivka
živčevje: ovseno zrnje, zdravilna čeladnica, šentjanževka, navadni sporiš, navadni pelin, kitajski ginseng.
mišice in kosti: seme zelene, navadni mrzličnik, velika kopriva preprečijo, da bi se težave drugih sistemov izražale kot obolenja mišic in kosti. Navadni gabez in njivska preslica pomagata utrditi kosti in tkivo.
koža: plezajoča lakota, koprive, črna detelja.

BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

ZAJČJA DETELJICA ( Oxalis acetosella)

Druga imena: božji kruhek, cicelj, kisla detelja, kisla deteljica, zajčja sol.

Zajčjo deteljico uporabljamo samo svežo. Pomaga proti zgagi, lajša motnje pri delovanju jeter in prebavne motnje, pomaga proti zlatenici, vnetju jeter, kožnim izpuščajem in glistam. Pijemo ohlajen čaj, po dve skodelici na dan. Ljudsko zdravilstvo pravi, da svež sok, ki ga iztisnemo iz listov v sokovniku, premaga lahko celo želodčni rak, čire, bule, tumorje v začetnem stadiju. Vsako uro popijemo 3-5 kapljic razredčenih z vodo ali zeliščnim čajem. Sok lahko uporabimo tudi zunanje na tvorbah na koži. Pomaga proti tresavici- Parkinsoni bolezni tako, da spijemo vsako uro 3-5 kapljic soka v poparku rmana, v hrbtenico pa si vtiramo sok z masažo.

Čaj: 1 jedilno žlico svežih listov poparimo z 1/2 litra vode, namakamo kratek čas.

OPOZORILO: Količino soka moramo strogo upoštevati.

Vir: Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne.

LUCERNA (Medicago sativa)

Druga imena: Lucerna ali nemška detelja, alfalfa
Učinkovine: vsebuje izoflavone, kumarine, alkaloide, vitamine in porfirine. Izoflavoni in kumarini delujejo podobno kot estrogeni, zato jo lahko s pridom uporabljamo za zdravljenje težav z menstruacijo in v menopavzi. Vsebuje še veliko beta karotena, vitaminov A, B, C, D, E in K ter mineralov kot so: kalij, železo, kalcij in fosfor.

Zdravilni učinki: V telesu deluje kot raztrupljevalec, ker vsebuje veliko klorofila (slabokrvnost). Pomaga pri sluzničnih razjedah, saj je alkalna in nevtralizira želodčno kislino (zgaga). Alfalfa je laksativ, diuretik in znižuje telesno temperaturo. Pomaga imunskemu sistemu in preprečuje prezgodnje staranje, zdravi težave s prostato in celo povečuje nastajanje mleka. Lucerna je odlična za prebavo, saj vsebuje tudi veliko število encimov. Plinij (23-79 n.š.) je v svojih zapisih omenil, da je lucerno v Grčijo prenesel perzijski vladar Darij (550-486 pr.n.š.), ko je napadel Atene. Semena lucerne uporabljajo ljudje v prehrani že na tisoče let. Alfalfa ni posebej močno zdravilo; ima pa zato širok spekter delovanja in je zelo koristna kot zdravo živilo za okrevajoče bolnike, ki potrebujejo lahko prehrano.

Liste uporabljamo za pripravo tinktur in suhih ali tekočih izvlečkov. Leta 1982 so s poskusi dokazali, da uživanje lucerne pomaga zaščititi pred arteriosklerozo. Zmanjšuje holesterol v krvi. Raziskovalci na S Irski so odkrili, da vpliva na zmanjševanje ravni sladkorja v krvi in podobno kot koriander, brin in evkalipt zmanjšuje čezmerno žejo.

Kalčki lucerne (alfaalfa), so po naravi hladni, po okusu rahlo grenki. Vsebujejo betakaroten ali provitamin A, vitamine D, E, K, B6, kalcij, magnezij, kalij, fosfor in encime. Ugodno vplivajo na delovanje vranice in želodca, izboljšujejo tek, odvajajo zastale tekočine, vlažijo črevo, so naravno odvajalo in diuretik. Na ta način vplivajo tudi na revmatoidne bolečine, ki jih povzročajo otekli sklepi.

Opozorilo: Ne uživajte lucerne, če jemljete antikoagulante, ker vsebuje veliko vitamina K, ki pomaga strjevati kri ali če imate avtoimunsko bolezen . Pri nas se dobi preprarat Daily BioBasics, katerega samo dve čajni žlički dnevno nudita 191 mg lucerne (alfalfe). Lucerna lahko povzroči preobčutljivost za sonce, zato se med uporabo pripravkov, ne sončite. Lucerna lahko spremeni krvno sliko. Ne presegajte priporočenih odmerkov.




Viri: http://www.zdravje-plus.com/lucerna.htm

slika s http://www2.arnes.si/~bzwitt/flora/medicago_sativa.html
Naravna zdravila, MK; 007