VIJOLICA, DIŠEČA (Viola odorata)

Druga imena: babji stolček, fiola, fiolca, ljubica, vijolica

Družina: vijoličevke

Značaj: vlažen, pekoč, mrzel, malce grenak

Uporabni deli: listi, cvetovi

Učinkovine: saponini, eterično olje, odoratin, grenčine

Zdravilni učinki: proti kašlju, deluje protivnetno, diuretično, spodbuja izkašljevanje, zdravi tumorje

Vijolica je prastaro zdravilo. Spomladi (marca in aprila) nabiramo cvetove vijolic brez čašic, kasneje liste, jeseni pa korenine. Vse rastlinske dele posušimo v senci. Hranimo jih v zaprtih posodah. Dve čajni žlički droge prelijemo z mrzlo vodo, zavremo in pustimo nekaj časa mirovati. Čaj odlično zdravi vse bolezni dihalnih poti. Pijemo ga ob trdovratnem kašlju, bronhitisu in astmi. Uporabljamo ga za krepitev srca in zoper nespečnost. Zelo dobro učinkuje pri gripi, revmatičnih težavah in protinu. Nesladkan čaj grgramo ob vnetih mandeljnih. Je odlično zdravilo za ekceme in druge težave s kožo. Z daljšo uporabo poparkov lahko precej ublažimo revmatične težave. Njene zdravilne lastnosti uporabljamo za zdravljenje okužb v ustih, kožnih obolenj kot je razpokana koža.

Nedavne raziskave na Švedskem dopuščajo domnevo, da pomaga pri zdravljenju raka. Peptidi imajo citotoksičen učinek in s tem zavirajo rast nekaterih vrst malignih tumorjev. Tudi David Hoffmann trdi, da vsaj nekoliko vpliva na preprečevanje nastajanja malignih tvorb. V tridesetih letih so z njo zdravili pljučnega in prsnega raka. Ponekod jih še danes vključujejo v terapijo, še zlasti po operacijah, da preprečijo razvoj sekundarnih tumorjev. Nedavne raziksave so dokazale vsebnost spojin, ki zavirajo rast in preprečujejo nastajanje tumorjev. Rastlino nabiramo spomladi.

Čaj zgoščen s sladkorjem se spremeni v sirup, ki ga pri kašlju dajemo otrokom. Drug način je, da v liter vode damo 3 prgišča svežih cvetov dišeče vijolice in 1 kg sladkorja. To pustimo stati pol dneva, nato pokuhamo v vodni kopeli ter nalijemo v steklenice. Jemljejo 3 žlice na dan. Pri nabiranju pazimo, da nabiramo samo dišečo vrsto, saj druge zmanjšujejo njeno zdravilnost.

Pri bronhitisu lahko prelijemo žlico listov dišeče vijolice s skodelico vrelega mleka, pokrijemo, počakamo 15 minut in precedimo. Osladimo z medom in pijemo 3x na dan po eno skodelico.

Kis: V kis (jabolčni ali vinski) damo prgišče cvetov in listov, ki jih zavremo in pustimo stati 1-2 uri. S kisom si pri migreni natiramo senca, uporabljamo za vroče obkladke pri revmi in protinu ali v kulinariki.

Olje: Žlico cvetov damo v 1/2 dl hladno stisnjenega olja in kuhamo v parni kopeli 2 uri. Ožamemo skozi gosto krpo in dobimo vijolično olje. Shranimo ga v temni steklenici. Enak postopek velja tudi za druga olja.

Vijolični listi in cvetovi so odlični tudi v regratovi spomladanski solati.

Vijolično olje, olje iz vijolic: Vijolica je dobra tudi proti mračenju vida. Olivno olje segrej na soncu ali nad ognjem v loncu, vrzi noter pest vijolic, da bo olje gosto. S tem napolni kozarec in shrani. Z oljem si zvečer namaži veke in pazi, da olje ne pride v oko. Tak je nasvet svete Hildegarde. Ostali recepti svetujejo, da v kozarec ali steklenico damo cvetove vijolic, zalijemo z olivnim oljem in postavimo na sonce, da se vijolice izlužijo. Drug recept pravi, da lahko olivno olje segrejemo v ponvi, dodamo vijolice in segrevamo, dokler se masa ne zgosti. Če vijoličnemu olju dodamo nekaj kapljic rožnega olja.

Če nas pečejo oči zaradi konjunktivitisa oz. vnetja očesne veznice, si pripravimo sok iz 3 delov vijolic, 6 delov vrtnic, 2 dela komarčka in pomešamo z malo vina. Pred spanjem se namažemo okoli oči in pazimo, da nam sok ne zaide v oči.

Pri melanholiji, depresiji sveta Hildegarda priporoča naj si skuhamo vijolice (50g) v vinu (1 liter), jih precedimo, dodamo galgant in sladki koren po okusu. Pri vsaki psihični obremenjenosti pomaga, če ga pijemo.

Mazilo iz vijolic: pomaga proti glavobolom, bolečinam v ledvicah in pojavljanju ohromelosti. Soku vijolic dodamo za tretjino soka olivnega olja in kozje masti, da se mazilo zgosti. Vse skupaj zavremo v loncu in odstavimo. Pripravek naj vsebuje 3% dišeče vijolice. Shranimo v kozarcih.

OPOZORILO: Preveliki odmerki lahko povzročijo bruhanje. Če ste noseči ali dojite, pripravkov ne uporabljajte.

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

MAČEHA DIVJA, VIJOLICA, DIVJA (Viola tricolor L.)

Druga imena: macesca,mačešča, mačoha, njivska mačeha, sirotica.

Učinkovine: saponini, flavoni, glikozi violakvercitin, čreslovina, grenčine, alkaloidi, hlapno olje.

Značaj: vlažen, pekoč, mrzel, malce grenek

Zdravilne lastnosti: pospešuje izločanje urina, pospešuje znojenje, čisti kri, blaži bolečine, učinkuje proti zlatenici, motnjah presnove, protinu, revmatizmu, poapnenju žil, boleznih mokril, izčrpanosti in živčnih motnjah srca, proti kožnim boleznim. Pripravki iz divje mačehe širijo krvne žile, izboljšujejo krvni pretok zato pomaga proti arteriosklerozi (zadebelitvi arterijskih sten) in obolenjih srca. Zdravi krčne žile. Nabirajo jo med cvetenjem, uporabljamo vse nadzemne dele.

Dišečo vijolico in divjo mačeho so uporabljali v zdravilne namene že v antiki. Homer je pisal, da so z vijolico umirjali jezo.

Rastlino nabiramo takrat, ko cvete od maja do septembra, zgodaj zjutraj, preden se odprejo cvetovi. Pijemo eno skodelico poparka 3 x na dan. Pomaga pri zastajanju vode v telesu in zatekanju. Čaj proti mazoljevosti naredimo tako, da čajno žličko posušenih cvetov mačehe poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo 10 minut. Pijemo zjutraj in zvečer. Čaj za čiščenje krvi: 100 g mačehe, 50 g listov črnega bezga, 50 g velike koprive, 30 g velikega repinca. Zvrhano čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo stati nekaj minut, odcedimo, sladimo z medom. Čaj pijemo spomladi 8-14 dni za čiščenje krvi.

Tinktura: Pripravimo jo v razmerju 1:3 v 25 % alkoholu, 20 kapljic razredčimo z vodo in pijemo po jedi trikrat na dan.

V ljudskem zdravilstvu se posipava po ranah (iz posušene rastline) prah , ki jih čisti in zdravi.

OPOZORILO: Surova mačeha je nekoliko strupena, zato se ji izogibajmo. Pripravki iz divje mačehe niso primerni za notranjo uporabo za otroke. Čezmerna uporaba lahko povzroči neprijetne kožne reakcije, slabost, bruhanje.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

CIKLAMA, NAVADNA (Cyclamen purpurascens

Druga imena: podzemeljske hruške, volčje jabolko, katanek, kokorik, korček, svinjski kruh, kržec, kozja repica, turki, planinska vijolica, zajček, bogova žlica...

Družina: jegličevke
Droga: gomolj

Učinkovine: glikozidi in saponini

Zdravilne lastnosti: odvajalo in pomirjevalno sredstvo,

V zdravilne namene uporabljamo korenino, ki jo izkopljemo jeseni po cvetenju. Korenino narežemo na kolutke, ki jih nanizamo na sukanec in obesimo, da se posuši. V vodi kuhana korenina pomaga proti napihnjenosti, vodenici in zaradi sluzi zamašenih dihalnih poti. Posušeno in zmleto korenino zmešamo z medom, da dobimo mazilo proti gnojnim ranam in še ne odprtim turom.

Tinkturo uporabljamo proti šumenju v ušesih, migreni, glavobolu, vremenski preobčutljivosti. uživamo po 10 kapljic dvakrat na dan. Tinktura pomaga tudi proti zobobolu in razbolelim živcem.

Jürgen Saupe je zapisal, da so v starih zeliščnih knjigah pripisovali korenini namočeni v vino, da pospešuje izločanje strupov iz telesa. Če pa si damo prah korenine v nos, odstranjuje raka v nosu ("gnilo meso").

OPOZORILO: Rastlina je zaščitena.