SIVKA, PRAVA (Lavandula officinalis/ lavandula angustifolia)

DRUŽINA: ustnatice ali lamiaceae

DRUGA IMENA: kofendel, lavandel, lavandula, sivač, špiknada,
UČINKOVINE: eterično olje, linalilacetat, kumarin, nerol, valerianat, saponin, čreslovino in grenčino.
ZNAČAJ: grenak, suh, pretežno hladen

ZNAČILNOSTI: Izvira iz Sredozemlja. Že Rimljani so jo uporabljali v kopelih in si z njo lajšali glavobole ter dišavili hiše. Danes se v velikih količinah goji v Provansi v Franciji, ker se uporablja v kozmetični industriji v proizvodnji mil in parfumov. Je do 40 cm visoka rastlina. Poznamo več sort Hitecote bule, Hicote pink, Loddon Pink. Modro cvetita sorti Grappenhall in Munstead, belo pa Nana Alba. Podbne vrste so še francoska dišeča sivka ( Lavandula x intermedia), ki je križanec. Bujno rastoče so vijolično modro sorte Dutch, Blue Dwarf in Grosso. Vse vrste sivke potrebujejo sončno lego, zavetrje. Zemlja, ki ji omogoča idealno rast je vlažna in ilovnata. Če jo posejemo v lončke, lahko to storimo že spomladi, na prosto jo sadimo maja. Rastline naj bodo vsaj 50 cm narazen, tako ji damo možnost, da se razraste. Ko sivka odcveti, jo porežemo približno 2/3 , da vnovič vzcveti. Odrezke uporabimo kot podtaknjence ali pa odrežemo kar celo rastlino. Če je pozimi hladno, jo pokrijemo, da laže prezimi. Posušena stebla spomladi odrežemo.

NABIRANJE: Cvetove in cvetke nabiramo brez pecljev. V avgustu jo porežemo. Sušimo jo v šopkih z navzdol obrnjenimi cvetovi v senčnem in zračnem prostoru.

UPORABA: Uporablja se pri prebavnih motnjah, krčih, napenjanju, migreni, nespečnosti, napadih astme, gripi, angini, tenzijskih glavobolih, depresijah, tesnobi. Krepi živčni sistem, blaži bolečine, deluje proti mikrobom in okužbam, odpravlja vetrove. V ljudski medicini pa je njena uporaba še bolj razširjena. Pospešuje izločanje žolča in seča. Z zmečkanimi listi lahko natremo pike žuželk, da popusti srbečica in oteklina (komarji, obadi, mušice). Učinkovita je pri preganjanju moljev. Lahko jo uporabljamo tudi kot začimbo. V čaju pomirja in pomaga proti nespečnosti, stiskam, depresiji. Najljubši čaj Leonarda da Vincija je bila kombinacija cvetnih listov vrtnice in listov in cvetkov sivke. Poskusite, ne bo vam žal.

Sivkin špirit: Rastlino sivke ( zel) namočimo v alkohol ( 40% etanol) in ga pred uporabo razredčimo z eno količino vode ( 1:1). Špirit pomaga proti revmatičnim bolečinam. V isti namen lahko dodamo ali uporabimo samostojno liste poprove mete ali citronske melise. Namesto špirita lahko rastline za 3 tedne prelijemo s hladno stiskanim kvalitetnim oljem in z njim masiramo boleča mesta.

Čaj: Uporabljamo za pitje, masiranje in obkladke. Na liter vode dodamo prgišče sivke, če želimo izpirati rane, da se lepše celijo.

Sivkino masažno olje proti celulitisu: 2 jedilni žlici sivkinih cvetov in 1 čajno žličko dobro naseklanih bršljanovih listov oddajte v 500 ml oljčnega olja in segrejte. Pri največ 70 stopnij Celzija pustite 20 minut, sa se sestavine izlužijo. Prefiltrirajte in vtirajte na mestih, kjer imate pomarančno kožo.

Nasvet: Stebla s cvetovi porežemo proti koncu cvetenja, preden odpadejo cvetni lističi, zvežemo jih v manjše šopke in jih posušimo v papirnatih vrečkah, ki prestrežejo odpadle cvetove.

Opozorilo: Sivke nikdar ne uživajmo skupaj z jodovimi in železovimi preparati, ker se z njimi veže v škodljive spojine. Eteričnega olja ne smemo uživati. Sivka spodbuja krčenje maternice, zato se je morajo nosečnice izogibati.