SLEZ, NAVADNI (Althaea officinalis L.)

Druga imena:ajbiž, beli popelj, slezen, žlez, oslez, navadni slez, beli slez, sliz, slizka, zelnik

Družina: slezenovke
Značaj: hladen, vlažen, sladek
Učinkovine: sluz, pektin, sladkor, asparagin, škrob.
Zdravilne lastnosti: pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne ter celi rane. Zato se uporablja kot čaj, ki ga pijemo, za zdravljenje katarja dihalnih poti s spremljajočim kašljem, vnete ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetja sečnega mehurja in sečevoda, za odpravljanje kamnov. Zunanje pa za izpiranje ognojkov, tvorov, nabreklih krčnih žil in trombotičnih razjed. Deluje proti nekaterim kužnim bakterijam. Znižuje raven sladkorja v krvi. Ne deluje pa protivnetno. Pomaga pri opeklinah in vnetih očesnih veznicah, ječmenu. pomaga pri razjedah v ustih, ognojkih na dlesnih, turih,aknah, opeklinah. Krepi imunski sistem. Slezovi pripravki pobelijo kožo, jo mehačajo in vlažijo, zato je v kozmetiki oddan kremam za nego obraza.


Odmerek za odrasle: pijemo 2 do 5 g kot hladna izlužnina 3- krat na dan.



Opis: Iz močne, mesnate korenine požene pokončno, rahlo dlakavo steblo do 2 m visoko. Listi imajo kratke peclje, so puhasti, z nazobčanim robom, deljeni na tri ali pet krp. Belo rožnati cvetovi v premeru do 4 cm nas razveseljujejo od julija do septembra. Plod je pokovec, ki razpade na ploščata , svetlo rjava semena, velika nekaj milimetrov. Za gojenje je nezahtevna trajnica. Najbolje uspeva na sončni legi v vlažnih, zmerno rodovitnih tleh brez kamenja. Razmnožuje se s semenom ali delitvijo korenin.



Slez so uporabljali že v davni preteklosti, o čemer pričajo številni stari viri. Omenja ga biblija, kitajsko ter arabsko zgodovinopisje, o njem poročajo Pitagora, Platon in Vergil. Hvalili so ga kot hrano v času velikih lakot. V stari Grčiji so z njim okraševali grobove. Rimljani pa so si ga privoščili v ječmenovi juhi in kot nadev za odojke.


Pri slezu koristimo korenine, liste, cvetove in semena. Korenine kopljemo oktobra ali zgodaj spomladi. Liste obiramo ali sproti, med majem in julijem ali še bolje takoj po cvetenju, saj imajo takrat največ zdravilne sluzi. Rastlino shranjujemo tako, da semena, cvetove in liste posušimo, korenine nastrgamo in posušimo ali iz njih izdelamo sirup.

Rastlina je zagotovo najbolj prepoznavna po tem, da pomirja kašelj. Zaradi visoke vsebnosti sluzi, varuje kožo in sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se uporablja predvsem pri katarjih dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetje sečnega mehurja in sečevoda. Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Deluje pri katarjih prebavil, pri driskah, posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, živčnih bolečinah želodca, želodčnih čirih. Pomembna je uporaba pri katarju glasilk, pri hripavosti, kašlju, oslovskem kašlju, vnetjih v ustni votlini, pri parodontozi in pri rasti zobovja otrok. Slez uporabljamo tudi za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu. Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, pri srbeči, suhi koži otrok in pri srbenju kože v starosti. Slez pripomore k ohranjanju gladke, mladostne in voljne kože. Tople obloge iz strte droge polagamo na ognojke, da hitreje dozore in se omehčajo. Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura.

Hladni izvleček pripravimo tako, da 3 g zeli namočimo za več ur v hladni vodi. Segreti hladni izvleček pijemo trikrat na dan.

Pri luskavici korenino skuhamo in s površine snamemo škrob, ki se izloči. Tekočino uporabimo kot blago milo pri kožnih obolenjih, kot je luskavica.

Za zunanjo uporabo pripravimo prevretek: 25 g zeli na hitro prevremo v pol litra vode. Dobljeni izvleček uporabimo za grgranje, izpiranje in obkladke obolelih mest. Slez lahko zveča učinek zdravilskega zdravljenja sladkorne bolezni. Ni znano, da bi škodoval nosečnicam in doječim materam.

Zdravilne rastline, ki vsebujejo sluzi, pripravimo na hladen način. Tako storimo tudi s slezom in ga pripravimo kot preliv oz. prelivek: dve žlički suhe ali sveže korenine namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem napitek segrejemo do primerne temperature. Tako storimo tudi s slezovimi listi in cvetovi. Pri kašlju in prehladu je učinkovita čajna mešanica iz slezovih korenin, plodov komarčka in plodov janeža, ki jo pripravimo kot poparek iz dveh žličk mešanice na skodelico čaja. Pijemo do tri skodelice vročega in z medom sladkanega čaja dnevno.

Star domač recept zoper suh in dražeč kašelj je slezov sirup, ki ga pripravimo tako: žličko zrezanih korenin na cedilu prelijemo z mešanico 1 g žganja in 45 g vode. Tekočino prestrežemo in jo ponovno prelijemo preko droge. To ponavljamo eno uro. Tako dobimo 40 g izvlečka, ki ga skuhamo skupaj s 60 g sladkorja. Še vroče nalijemo v stekleničke in dobro zapremo. Uživamo ga tri do petkrat na dan po eno do dve žlički. Če nimamo možnosti, da sami skuhamo ta zdravilni pripravek, ga kupimo v lekarni.

Kulinarika: V solatah lahko uporabljamo cvetove, mlade liste, kot tudi semena, ki jih potresemo podobno kot zmlete lešnike. Liste lahko namočimo v kisu in olju, jih skuhamo na sopari ter ponudimo kot zelenjavo.Tudi korenine so okusne. Skuhamo jih, da se zmehčajo, nato jih ocvremo.


Kozmetika: V naravni kozmetiki se slez uporablja predvsem za mehčanje nežne in krhke kože. Deluje kot dobro sredstvo za vlaženje suhih rok in lasišča. Primeren pa je tudi za obrazne maske, losjone in obkladke za oči (mehča kožo okoli oči).


OPOZORILO: Slez lahko poveča učinek zdravilom za sladkorno bolezen. Slez lahko postane strupen v kombinaciji z alkoholom, čreslovinami in železom. Če jemljete druga zdravila, se posvetujete z zdravnikom preden začetne uživati slez, ker lahko poveča oz. zmanjša učinek zdravil.


Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1554
http://www.trebnik.com/zelisca/slez.php
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

SLEZ , ROŽNATI ( Alcea rosea/Althea rosea

Druga imena: litija, popel, rožlin, slez

Družina: slezovke

Učinkovine: sluz, čreslovine, grenčine, eterično olje

Zdravilne lastnosti: za grgranje

Rožnati slez je hkrati okrasna in zdravilna rastlina. Cvetove naberemo in posušimo za čaj. V ta namen vzamemo 2 žlički droge in ju prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo 10 minut. Nesladkanega grgramo pri vnetjih ustne votline, žrela in grla. Če ga sladkamo z medom pomaga proti kašlju, hripavosti in astmatičnih napadih. Za izpiranje pri zobobolu lahko uporabimo tudi vino namesto vode. Toplega lahko nakapamo v uho, kjer pomaga proti bolečinam.

Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=37165

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

SLEZENOVEC, GOZDNI (Malva silvestris L.)

Slezenovec je zdravilsko enakovreden slezu, le-ta pa je pri nas tudi bolj uveljavljen. Slezenovec je podobno kot slez pogosta rastlina ob poteh in po zapuščenih poljih po vsej Evropi. Gozdni slezenovec je dvoletna rastlina, ki zraste do 150 cm. Na pokončnem, pri dnu olesenelem steblu se razvijejo dolgopecljati, dlakavi listi srčaste oblike. Iz zalistij ter na koncih vej poganjajo na dolgih pecljih v socvetja zbrani rožnati cvetovi. Gozdni slezenovec je razširjen po vsej Sloveniji. Raste na pustih tleh, ob poteh, po zidovju, njivah, travnikih od nižine do gorskega pasu. Za domačo uporabo lahko nabiramo cvetove vseh vrst slezenovca, ki rastejo pri nas. Ob morju raste mavretanski slezenovec, ki je zelo podoben gozdnemu, le da ima manjše in močneje obarvane cvetove. Korenine, listi in cvetovi vsebujejo sluzi.

Uporabni deli rastline so cvetovi in listi. Cvetove nabiramo od junija do oktobra in jih sušimo v senci. Imajo komaj zaznaven vonj in močno sluznat okus.

Zdravilne učinkovine so vsebovane sluzi.

Zdravilne lastnosti:pomaga proti vnetju žrela in gornjih dihal, varujeta pred dražljaji ter miri kašelj, ki je posledica razdražene žrelne sluznice, blažita pa tudi želodčno-črevesna vnetja in uravnava iztrebljanje. Sluzi blažijo skeleča usta in žrelo, v obliki mazil pa srbečo kožo ter celijo kožne praske in razpoke. V ljudski medicini se slezenovec rabi za obkladke in izpiranje ran, po tradiciji pa tudi za izpiranje nosne sluznice pri prehladih ter za blažitev vnetih oči zaradi neljubih vplivov iz okolja, denimo zadimljenega ozračja in morske vode. pomaga proti hripavosti. Cvetovi polepšajo čajne mešanice, zaradi vsebovanih antocianinov pa so tudi barvilo za živila. Pomaga pri obolenjih in preobčutljivosti kože, za nego dojenčkov in bolnikov. Pomaga pri prebavnih krčih, driski in ledvičnih obolenjih. Slezenovca ne smemo kuhati ali popariti, najbolj zaželen je hladni preliv. Čaj pripravljamo na hladen način z namakanjem čez noč. Nima neželenih učinkov in je zelo primerna droga za široko uporabo.

Odmerek za odrasle: Tri do štiri žličke (1,5 do 2g) fino razrezane cvetne droge oziroma dve do tri žličke (3 do 5g) listov se popari s čašo kropa in po 10 minutah precedi. Lahko se pripravi tudi preliv, tedaj se droga namaka 2 do 3 uri v hladni vodi in občasno premeša, a se mora napitek pred pitjem zavreti. Skodelico čaja iz slezenovca, oslajenega z medom, se pije večkrat na dan in še zvečer pred spanjem.

Zunanje se pripravi poparek iz enega do dveh prgišč listov na liter vode za izpiranje ali grgranje.

VIRI:http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1555

Malva silvestris) in Slezenovec, navadni (Malva neglecta)" src="http://www.pomurske-lekarne.si/slike/clanki/slezenovecm1.jpg" border=0>

http://www.ezdravje.com/si/zeli/kaselj/?v=g_slezenovec

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.