Fosil

Fosil
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo sladki koren. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo sladki koren. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

28. oktober 2008

SLADKI KOREN, golostebelni ( Glycyrrhiza glabra)

Druga imena: likvircija, sladčica, sladič, sladka koreninica, sladki les, sladkirica, sladkorca, golostebelni sladki koren,
Značaj: zelo sladek, nevtralen, vlažen.
Družina: Metuljnice
Učinkovine: glicirizin, saponini, glikozidi, smola, eterično olje
Droga: korenina, korenike

Zdravilni učinki: Proti kašlju in gripi, pri želodčnih in črevesnih težavah, hripavosti, pri duševnih boleznih, saj uravnoveša delovanje živčevja. Vpliva na žele z notranjim izločanjem, zdravi Addisonovo bolezen. Pomaga tudi pri razjedah, koliki, varuje jeterne celice, uničuje proste radikale. Spodbuja delovanje nadledvičnih žlez, kar pomaga pri stresu in izčrpanosti. Vzpodbuja nastajanje hormona aldosterona, ki povzroča zastajanje vode in natrija, hkrati pa pospešuje izločanje kalija, zato lahko pride pri jemanju velikih odmerkov do nezaželenih stranskih učinkov pri ljudeh, ki imajo težave s srcem in jetri. Znižuje holesterol v krvi, blaži vnetje želodčne sluznice, hladi, lajša izkašljevanje.

V naravi je redka rastlina. Za zdravilne namene nabiramo tri leta stare korenine. Pospešuje izločanje urina, blaži kašelj, pospešuje prebavo, je odlično sredstvo proti ranam na želodcu in dvanajstniku, čisti kri. Najdemo ga v različnih čajnih mešanicah, s prej navedenim učinkovanjem, saj skupaj z drugimi rastlinami učinkuje bolje kot sam. Korenino je pred uporabo priporočljivo obeliti, ker njena skorja nekoliko greni. Korenini nastrgamo za skodelico prelivka potrebujemo eno žličko korenine. Pustimo stati 15 minut.

Vino iz sladkega korena: Kose korenine, ki smo jo nabrali jeseni tik pred mlajem ali ob njem, kuhamo nekaj časa v vinu in prevretek še topel popijemo.

OPOZORILO: V prevelikih količinah povzroča omotico. Rastlina še ni dovolj dobro raziskana vrsta, čeprav je poznana že iz antike. Odsvetuje se tistim, ki imajo visok krvni tlak in nosečnicam. Izogibajmo se sočasnemu uživanju gaziranim pijačam, pivu in ostalim ostrim začimbam ter mastni hrani. Tudi ni priporočljivo daljše jemanje pripravkov. Če uživamo sladki koren, omejimo uporabo soli, uživajmo ga najdlje 4-6 tednov skupaj. Največji dnevni odmerek glicirizina je 100 mg dnevno. Sladki koren ni primeren za jetrne bolnike in tiste, ki uživajo zdravila z digoksinom.

Rastline ne zamenjujmo s sladko kreninico (Polypodium vulgare L.), ki ima še druga ljudska imena: medovna praprot, sladič, sladka praprot in sladki koren. Raste v listnatih gozdovih, je bolj pogosta, uporablja se za enake namene kot sladki koren v ljudskem zdravilstvu.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Viri:David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (Zbirka sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

19. april 2009

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

2. januar 2008

ALOJA (Aloe vera, sin. a. Barbadensis)

ZNAČILNOSTI: Aloja izvira iz Afrike. Zraste od 50 do 70 cm v višino in 60 cm v širino. Listi so zeleni in suličasti, cvetovi rumeni. Je večletnica. Potrebuje prepustno prst in sončno lego. Pri nas uspeva kot lončnica.
Druga imena: niso poznana
Družina: lilijevke
Značaj gel: slan, grenak, hladen, vlažen.
Značaj listi: grenak, vroč, vlažen
ČAS CVETENJA: Cvete od julija do avgusta.

UČINKOVINE: Vsebuje aloin (alon), eterično olje in smole

KAJ ZDRAVI: Alojin gel pomaga pri celjenju ran in opeklin, aken, hemoroidov, dezinficira, posušen rumeni sok ali grenka aloja pa je močno odvajalo. Pomaga tudi pri luskavici in ekcemih. Alija pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih. Z raziskavami so dokazali, da krema z alojinim gelom preprečuje in zdravi revmatoidni artritis. Napitki z alojo, ki jih lahko kupimo, krepijo imunski sistem, a ne povzročajo driske. Alojin gel lahko nanašamo na modrice, rane, izpuščaje.

Dobijo se tudi komercialni pripravki, ki so koristni za različne tegobe. Raziskave kažejo, da celo v primeru sladkorne bolezni tipa 1, ki ni odvisna od inzulina. Kapsule urejajo tudi število lipidov v krvi.

PRIPRAVA IN UPORABA
Gel: Alojin gel stisnemo iz odrezanega lista, s strganjem s topim delom noža, ne z rezilom po notranji strani lista. Gel moramo uporabiti takoj, ker ni obstojen. Rastlina ni odporna na hladnejše podnebje, zato pri nas uspeva samo kot posodovka.

Gel je idelano domače zdravilo proti opeklinam in ranam. Blagodejno učinkuje na izsušeno kožo, predvsem pri ekcemih okrog oči in koži na obrazu. Učinkovito odpravlja glivične okužbe kot je lišaj. V ajurvedskem zdravilstvu je pomembno krepčilno sredstvo pri presežku pite (ognja).

Napitek: Pol posušenega lista aloje, žlička koromačevih semen in nekaj brinovih jagod prelijemo s hladno vodo. Spijemo samo manjšo skodelico, saj bo pripravek deloval blago odvajalno. Isti pripravek lajša menstrualne težave.

Prah posušenih listov se lahko uporablja kot čaj. Na skodelico vode damo noževo konico prahu. S tem čajem blažimo vnetja oči, izpiramo odprte ture.

Sveta Hildegarda je sok aloje priporočila pri zlatenici. Alojo damo v mrzlo vodo in to pijemo zjutraj 3-4 krat. Proti mrzlici pa je svetovala, da mešanico soka ali prahu črne mete, alojo in sladki koren ter lovor nekaj minut kuhamo v vinu in sladkamo z medom. Pijemo po majhnim požirkih, dokler mrzlica ne mine.

Pomembno:
Predolga notranja uporaba je lahko škodljiva. Gel moramo uporabiti svež, ker ni obstojen za shranjevanje.

Opozorilo:
Aolje ne uporabljamo med nosečnostjo, saj vzpodbuja krčenje maternice. Ker se izloča v mleko, se je izogibajmo tudi med dojenjem. Ne uporabljajmo jo pri visoki ravni sečnine v krvi ali motnjah delovanja jeter ali ledvic.

Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

3. december 2013

PREHRANSKA DOPOLNILA PO KRVNIH SKUPINAH

Verjetno ste že med članki že zasledili, da obstaja različna priporočena prehrana za različne krvne skupine. Obstajajo tudi diete, ki so prilagojene krvnim skupinam. Na podlagi teh zadnjih spoznanj, so bila razvita tudi prehranska dopolnila, ki so prilagojena krvnim grupam. Krvna skupina 0 se je v evoluciji pojavila prva in je najbolj prilagojena uživanju mesa. Z mesno prehrano ta skupina zaužije dovolj v maščobi topnih vitaminov, železa in vitamina C, vendar tej skupini pogosto primanjkujejo vitamini iz skupine B. Za popolno zdravje naj bi skupina uživala naravne pripravke na podlagi juke, peteršilja, kurkume, hrena in sladkega korena. Vse naštete snovi skupaj z vitamini B skupine so zastopane v pripravku Vital 0, ki je namenjen prav krvni skupini 0.

Krvna skupina A ima lastnosti rastlinojedcev. V prehrani jim ponavadi primanjkuje železo, vitamin B 12, C in E, folna in pantotenska kislina ter bioflavonoidi. Tej skupini dobro dene uživanje zelenega čaja, ingverja v vseh oblikah, gloga in peteršilja. Zanje je najprimernejše prehransko dopolnilo Vital A, ki vsebuje 44 sestavin, med njimi tudi vse naštete.

Krvni skupini B pripisujejo vsejedstvo. Tej krvi skupini je namenjen pripravek Vital B z vitamini in minerali ter podpornimi zdravilnimi rastlinami kot je sladki koren, peteršilj, brokoli, bezeg, svetlikava pološčenka ali  Ganoderma lucidum in gobe šitake.

Zadnja krvna skupina AB se je tudi v evoluciji pojavila zadnja. Tej skupini priporočamo prehransko dopolnilo z vitaminom C, antioksidanti, zelenim čajem, česnom, brokolijem,  zeleno in ingverjem. Prehransko dopolnilo Vital AB iz naravnih sestavin vsebuje zanje vse  potrebne minerale in vitamine.

Prehransko dopolnilo uživamo med ali po jedi 3 krat na dan po eno tableto. Pakiranje vsebuje 100 tablet. Cena za leto 2013 28,00 EUR.

Za naročilo pokličite 040 584 046 Andrejo. Ali pišite na andreja.1003@gmail.com.
   

28. oktober 2008

VIJOLICA, DIŠEČA (Viola odorata)

Druga imena: babji stolček, fiola, fiolca, ljubica, vijolica
Družina: vijoličevke
Značaj: vlažen, pekoč, mrzel, malce grenak
Uporabni deli: listi, cvetovi
Učinkovine: saponini, eterično olje, odoratin, grenčine
Zdravilni učinki: proti kašlju, deluje protivnetno, diuretično, spodbuja izkašljevanje, zdravi tumorje

Vijolica je prastaro zdravilo. Spomladi (marca in aprila) nabiramo cvetove vijolic brez čašic, kasneje liste, jeseni pa korenine. Vse rastlinske dele posušimo v senci. Hranimo jih v zaprtih posodah. Dve čajni žlički droge prelijemo z mrzlo vodo, zavremo in pustimo nekaj časa mirovati. Čaj odlično zdravi vse bolezni dihalnih poti. Pijemo ga ob trdovratnem kašlju, bronhitisu in astmi. Uporabljamo ga za krepitev srca in zoper nespečnost. Zelo dobro učinkuje pri gripi, revmatičnih težavah in protinu. Nesladkan čaj grgramo ob vnetih mandeljnih. Je odlično zdravilo za ekceme in druge težave s kožo. Z daljšo uporabo poparkov lahko precej ublažimo revmatične težave. Njene zdravilne lastnosti uporabljamo za zdravljenje okužb v ustih, kožnih obolenj kot je razpokana koža.

Nedavne raziskave na Švedskem dopuščajo domnevo, da pomaga pri zdravljenju raka. Peptidi imajo citotoksičen učinek in s tem zavirajo rast nekaterih vrst malignih tumorjev. Tudi David Hoffmann trdi, da vsaj nekoliko vpliva na preprečevanje nastajanja malignih tvorb. V tridesetih letih so z njo zdravili pljučnega in prsnega raka. Ponekod jih še danes vključujejo v terapijo, še zlasti po operacijah, da preprečijo razvoj sekundarnih tumorjev. Nedavne raziksave so dokazale vsebnost spojin, ki zavirajo rast in preprečujejo nastajanje tumorjev. Rastlino nabiramo spomladi.

Čaj zgoščen s sladkorjem se spremeni v sirup, ki ga pri kašlju dajemo otrokom. Drug način je, da v liter vode damo 3 prgišča svežih cvetov dišeče vijolice in 1 kg sladkorja. To pustimo stati pol dneva, nato pokuhamo v vodni kopeli ter nalijemo v steklenice. Jemljejo 3 žlice na dan. Pri nabiranju pazimo, da nabiramo samo dišečo vrsto, saj druge zmanjšujejo njeno zdravilnost.

Pri bronhitisu lahko prelijemo žlico listov dišeče vijolice s skodelico vrelega mleka, pokrijemo, počakamo 15 minut in precedimo. Osladimo z medom in pijemo 3x na dan po eno skodelico.

Kis: V kis (jabolčni ali vinski) damo prgišče cvetov in listov, ki jih zavremo in pustimo stati 1-2 uri. S kisom si pri migreni natiramo senca, uporabljamo za vroče obkladke pri revmi in protinu ali v kulinariki.

Olje: Žlico cvetov damo v 1/2 dl hladno stisnjenega olja in kuhamo v parni kopeli 2 uri. Ožamemo skozi gosto krpo in dobimo vijolično olje. Shranimo ga v temni steklenici. Enak postopek velja tudi za druga olja.

Vijolični listi in cvetovi so odlični tudi v regratovi spomladanski solati.
Vijolično olje, olje iz vijolic: Vijolica je dobra tudi proti mračenju vida. Olivno olje segrej na soncu ali nad ognjem v loncu, vrzi noter pest vijolic, da bo olje gosto. S tem napolni kozarec in shrani. Z oljem si zvečer namaži veke in pazi, da olje ne pride v oko. Tak je nasvet svete Hildegarde. Ostali recepti svetujejo, da v kozarec ali steklenico damo cvetove vijolic, zalijemo z olivnim oljem in postavimo na sonce, da se vijolice izlužijo. Drug recept pravi, da lahko olivno olje segrejemo v ponvi, dodamo vijolice in segrevamo, dokler se masa ne zgosti. Če vijoličnemu olju dodamo nekaj kapljic rožnega olja.
Če nas pečejo oči zaradi konjunktivitisa oz. vnetja očesne veznice, si pripravimo sok iz 3 delov vijolic, 6 delov vrtnic, 2 dela komarčka in pomešamo z malo vina. Pred spanjem se namažemo okoli oči in pazimo, da nam sok ne zaide v oči.
Pri melanholiji, depresiji sveta Hildegarda priporoča naj si skuhamo vijolice (50g) v vinu (1 liter), jih precedimo, dodamo galgant in sladki koren po okusu. Pri vsaki psihični obremenjenosti pomaga, če ga pijemo.
Mazilo iz vijolic: pomaga proti glavobolom, bolečinam v ledvicah in pojavljanju ohromelosti. Soku vijolic dodamo za tretjino soka olivnega olja in kozje masti, da se mazilo zgosti. Vse skupaj zavremo v loncu in odstavimo. Pripravek naj vsebuje 3% dišeče vijolice. Shranimo v kozarcih.

OPOZORILO: Preveliki odmerki lahko povzročijo bruhanje. Če ste noseči ali dojite, pripravkov ne uporabljajte.

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

30. november 2008

SLADKA KORENINICA, NAVADNA (Polypodium vulgare)

Druga imena: medenična praprot, oslad, sladič, sladka praprot, sladka steljica, sladki koren, šentjaževa korenina
Družina: praprotovke
Učinkovine: eterično olje, grenčine, sluz, smola, polipotin, gliciricin
Zdravilne lastnosti: proti bronhialnim boleznim, astmi, kašlju, temperaturi, hripavosti.

Koreniko v zdravilne namene nabiramo jeseni. Korenika se plazi po tleh in ima luske. Po okusu je najprej sladka, potem grenka. Operemo jo z vodo, po potrebi vzdolžno narežemo. Posušimo jo na hitro na radiatorju ali peči, potem jo naribamo. Čaj pripravimo iz dveh žličk droge in 1/4 litra vode, prevremo 5 do 10 minut. Čez dan pijemo 2-3 skodelice čaja. Po njem lažje izkašljujemo. Namesto čaja lahko vzamemo tudi prah korenine z medom. Pomaga tudi pri pomanjkanju teka in zaprtosti. Sladka koreninica je sestavina čajnih mešanic za jetra žolč in čiščenje krvi. Droga rahlo pospešuje izločanje žolča in pomaga tudi pri zlatenici (perniciozni).

Zadnje čase se uveljavlja tudi kot okrasna rastlina za rezanje, vrtne grede, večja korita in posode uporabni tudi kot posamezne atraktivne saditve (soliterji).


Viri: http://www.trajnice.com/stranrastline/p0406.htm
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

29. oktober 2008

NAČINI PRIPRAVE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Zeliščna "zdravila" za izboljšanje počutja
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.

Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.

Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.

Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.

Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.

V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.

Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.

2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.

Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.

Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.

Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.

Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:

3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.

4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.

5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.

Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."

6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.

Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.

7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.

Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.

Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.

Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."

8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.

Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.

Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.

9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.

10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)

11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)

12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.

13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.

14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.

15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.

16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.

17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.

10. november 2011

RAZSTRUPLJANJE TELESA


Čedalje več zdravilcev trdi, da se zdravje človeka nahaja v njegovem črevesju. Nekateri celo trdijo, da je več kot 50% imunskega sistema v prebavnem traktu. Jemo lahko zdravo hrano, uživamo prehranska dopolnila, a če je naše črevo zapacano z zaostalim blatom, telo ne more vsrkati hranilnih snovi. S starostjo sposobnost absorbcije hrane že tako ali tako upada.

Včasih je človek poskrbel za očiščenje telesa s predpisanimi verskimi posti (ob petkih vzdržnost mesa, post pred veliko nočjo v krščanstvu, v islamu mesec ramadan, Indijanci in druge bolj prvobitne kulture se postijo spomladi in jeseni ob sončnem obratu itd.

Tako pa se toksini nalagajo v črevesju že leta in leta. tako "onesnaženo" oz. kislo oklje, pa je idealno za parazite različnih vrst. O kandidi in njeni škodljivosti je pisala Sanja Lončar, povzročala bi naj vrsto sodobnih civilizacijskih bolezni od osteoporoze do artritisa, za katerega danes ugotavljajo, da gre verjetno za vnetna stanja.

Danes mnogi zdravilci trdijo, da je vsak šesti evropejec okužen s paraziti. Pojavil se je spet veliki metljaj, s katerim se človek okuži z zaužitim okuženim mesom. Da so okužbe s paraziti izredno pogoste potrjujejo zadovoljne stranke, ki so preizkusile enomesečno očiščevalno kuro s Purex 1.

Črevesje lahko idealno brez nevarnosti očistimo s Purex 1 paketom, ki vsebuje koncentrirane vlaknine, ki vzpodbujajo prebavo, saj se njihov volumen v vodi izredno poveča in vzpodbudi peristaltiko. Na ta način se odstranijo zastarele obloge in očistijo črevesne stene. Obstajajo sicer metode čiščenje črevesja z vodo, ki pa ima svoje rizike.

V paketu so dodane kapsule, ki delujejo proti parazitom. Sestavljajo jih: česen, koren kurkume, artičoka, seme koromača, poprovo mesto, strta semena oreščkov, semena janeža.

Priložena sta še dva zavitka čaja, ki ga zaužijejo do 2 litra dnevno. V času 30 dnevne kure se izogibajmo mesu (ni nujno, je pa dobro), mastni, začinjeni, sladki hrani in alkoholu. Zaužijmo več svežega sadja in zelenjave. Jejmo polnozrnate izdelke in se izogibajmo alkoholu in sladkim sokovom. Najprimernejši čas za izvedbo kure je jesen in pomlad. Najboljše pri vsem pa je, da zraven shujšate od 3 do 6 kg. Toliko je namreč v človeku zastalega blata. Najbolj važno je, da se razstrupljamo postopoma in da se strupi lahko s proti odvedejo iz telesa, zato je potrebno piti veliko količino čaja ( 2 l). V kolikor je naše telo močno zakisano in obremenjeno s kandido, bi lahko namreč njeno hitro uničenje prispevalo k zastrupitvi telesa, ki ne bi bilo kos k odpravljanju take količine strupa, ki ga spusti ob smrti kandida. Enomesečna kura nam zagotavlja postopnost razstrupljanja brez zapletov, brez tveganja in dobro počutje med razstrupljanjem.

Za nakup pokličite: 040 584 046