Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.
Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998
Fosil
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo črna meta. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo črna meta. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
19. april 2009
17. november 2008
ČRNA META, NAVADNA (Marriubium vulgare)
Druga imena: klaš, navadni marubij, somrak, sumrakDružina:ustnatice
Droga: zel
Učinkovine: grenčine (marubin), eterična olja, čreslovine. V zelišču je malo eteričnega olja, veliko čreslovin, veliko grenčin (marubin) in polisaharidov.
Zdravilne lastnosti: za pospeševanje delovanja sluznih žlez, lajša izkašljevanje, spodbuja tek in prebavila. Zunanja uporaba je namenjena celjenju ran, razjed z gnojnim izcedkom, ran, ki se počasi celijo. S poskusi so dokazali, da črna meta znižuje krvni tlak. pomaga proti prehladom, bronhitisu, katarju. Pozitivno vpliva na delovanje jeter, povečuje izločanje žolča ter tako pomaga prebavi.
Stari Grki so uporabili črno meto, kadar ni pomagalo nobeno drugo zdravilo. Marubin pospešuje izločanje sluzi iz črevesja, pljuč, jeter, žolča in maternice. V ljudskem zdravilstvu se uporablja cvetoča zel za čaj. Na 1/4 litra vode damo 1 žlico droge. Uporablja se tudi sveže stisnjen sok proti kašlju, zdravi pa tudi pljučne bolezni, pomaga proti starostnemu pokašljevanju in tuberkulozi. Če sok pomešamo z medom, dobimo sredstvo proti zlatenici, proti oteklinam jeter in prebavnim motnjam.
Dandanes je ta zelo učinkovita zdravilna rastlina, ki so jo cenili že v antiki, skoraj pozabljena. Zel nabiramo, preden se cvetovi odprejo in s stebel posmukamo listje. Kvalitetna droga vsebuje malo rastlinskih delov. Navadna meta raste po suhih travnikih, ob poteh, na nerodovitnih tleh.
Uporabljamo jo tudi v veterini: Grenčine spodbujajo izločanje žlez dihalnih organov in prebavil. Droga vpliva na jetra, srce in ožilje ter normalizira krvni obtok. Hitro izboljšuje tudi prebavne motnje. Črna meta zelo pomaga pri slabokrvnosti , ki nastane zaradi slabega delovanja želodčne sluznice, jeter in kostnega mozga.
Navadno črno meto od nekdaj uporabljajo tudi pri ženski neplodnosti. Osnova njenega delovanja je normalizacija luščenja polnih hormonov in ravnotežje v hormonskem ciklusu. Uravnava tudi menstrualne težave in še vrsto ženskih bolezni. Priporoča se kot pomoč pri zanositvi v obliki čaja. Dve čajni žlički prelijemo z 2,5 dl vrele vode, ki pa jo po treh do petih minutah precedimo. Zaradi nenavadnega okusa je mnogim laže, da ga pijejo hladnega. Priporočenih je tri do pet skodelic, lahko ga osladimo z žličko medu. Nasvet: Čaj je treba biti vsaj tri mesece.
Opozorilo: Ko zanosite, pitje čaja iz črne mete prekinite. Tudi med dojenjem ne uporabljate navadne črne mete. Veliki odmerki lahko škodujejo srcu.
Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK ; 2007
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
27. oktober 2008
META, POPROVA (Mentha piperita)
Druga imena: črna meta, vrtna meta, metica, minca, šmarna meta,
Družina: Ustnatice
Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčina, mentol, pinen, cineol, limonen.
Značaj: pekoč, suh, pretežno hladen
Zdravilni učinki: proti želodčnim in črevesnim težavam, pomirja živce in jih kepi, vpliva na izločanje žolča, seča in želodčnih sokov. Je odlično sredstvo proti bruhanju. Pri prehladih deluje antiseptično. Čaj cenijo tudi pri menstruacijskih težavah. Odganja vetrove, krče, sprošča perifene žile, spodbuja znojenje, hkrati hladi in blaži bolečine. Klinični preizkusi so dokazali, da je predvsem eterično olje v kapsulah učinkovito glede občutljivega črevesja, driske, zaprtja, napenjanja in bolečin v trebuhu.
Blagodejno vpliva na žice, lajša glavobol in napetost, opravlja nespečnost. TKM pravi, da vpliva na jetra in pljuča, kar izhaja iz njenega hladnega delovanja. Pomaga hladiti in zbistriti glavo in oči ter aktivirati osrednji grelec.
Eterično olje poprove mete blaži bolečine v sklepih in mišicah ter glavobole. Klinično dokazano dleuje na nevarne bakterije E coli, MSSA bakterija in MRSA. V 99% deluje na virus herpesa simpleksa. Preprečuje salb zadah iz ust. 50% alkoholni izvleček pomaga pri alergičnem rinitisu.
Botaniki trdijo, da obstaja najmanj 30 vrst mete, med njimi 250 vrst mačje mete. Med zeličarji v Evropi je najbolj cenjena poprova meta, na Kitajskem pa travniška meta ( Mentha arvensis): V vrtovih je najbolj pogosta klasasta meta ( Mentha spicata), ki po učinkovinah le malo zaostaja za poprovo meto, le da je bolj primerna tudi za otroke.
Zaradi svežega in hladilnega okusa uporabljamo poprovo mesto kot aromatik za bonbone proti kašlju, sirupe, dodatek k različnim omakam in začimbo. Njene liste uporabljamo v kopelih in čajih, ki pa ne smejo zavreti. Čaj je odličen proti želodčnim težavam, črevesnim vnetjem, krčem, napihnjenosti. Pomaga pri sprostitvi pri stresu, nervozi, nespečnosti. V ta namen meti dodamo še baldrijan. Čaj lahko zmešan z rmanom pijemo proti visokemu krvnemu tlaku. Liste nabiramo v času cvetenja od junija do avgusta.
Čaj proti neprijetnemu ustnemu zadahu: S skodelice vode in skodelico zavretega vina prelijemo dve čajni žlički poprove mete. Pijemo nekaj dni zjutraj pred jedjo in zvečer pred spanjem.
Svež iztisnjen sok iz rastline pomaga, če ga z vtiranjem nanesemo na boleča mesta pri revmi in protinu.
Kulinarika: Meta nima posebnega pomena kot začimba, uporabljamo jo za začinjanje ovčetine, nekaterih zelenjavnih jedi (grah, fižol, dušeno korenje), nekaterih juh, omak, skute, metine omake, metino potico. Dodamo jo tik pred koncem kuhanja. Sesekljano lahko potresemo po solatah, juhah, prikuhah, in enolončnicah.
OPOZORILO: Metin čaj pospešuje krvni obtok, kar pri daljši uporabi lahko povzroči srčna obolenja. Pijemo jo največ teden dni skupaj, potem pitje prekinemo za nekaj časa. Tudi dolgotrajna uporaba eteričnega olja za inhaliranje je lahko škodljiva. Ker meta draži sluznice, jo otrokom dajemo največ teden dni skupaj, dojenčkom pa sploh ne. Poprova meta zmanjša izločanje mleka pri doječih materah. Nosečnice in doječe matere naj se izogibajo uporabe mete v večjih količinah kot so v običajnih kuharskih receptih.
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
24. november 2008
ČRNA DETELJA (Trifolium pratense)
Druga imena: travniška deteljaDružina: stročnice
Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.
Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)
VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/
Značaj: nekoliko sladek, hladen
Zdravilne učinkovine: izoflavoni, flavoni, kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.
Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično, protivnetno, proti krčem, lahko ima estrogene učinke. Spodbuja izločanje in prebavo, zmanjšuje krče in napetost v mišicah, lajša izkašljevanje. Adaprogen, sestavina črne detelje na splošno krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri, razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev, čeprav nekateri avtorji trdijo nasprotno, da pospešuje njihovo rast zaradi prisotnosti estrogenov. Glej opozorilo.
Črna detelja preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina, mogoče ima celo estrogen učinek, saj povečuje plodnost. Pomaga pri kožnih boleznih, ekcemih, luskavici, še posebej je uspešna pri otrocih.
Uporablja se kot sredstvo za izkašljevanje pri bronhitisu, učinkuje proti krčem, celo oslovskemu kašlju. V ta namen lahko pripravimo poparek ali sirup iz cvetov.
Pomaga pri vnetem grlu, žrelu in blaži razjede v ustih. Lajša težave v meni, kar so dokazali s kliničnimi študijami in protin.
Čeprav je črna detelja doma v Evropi, so jo v zdravilstvu začeli uporabljati severnoameriški Indijanci. Z njo so zdravili luskavice, ekceme, druge kožne bolezni. Je eno najstarejših zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene liste.
Črna detelja je v različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33 različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E. Organizmu pomaga prevladati stanje, imenovano “prevlada estrogena”, ki ga povezujejo z mnogimi oblikami raka ( jajčniki, prsi, maternica,…..)
Čiščenje ali razstrupljanje telesa je korak k zdravju. V Sibiriji je zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeto po ljudski zdravilski tradiciji, uporablja pa se tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je svetovno priznan fito terapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča pra-star sibirski čaj, ki je mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga, krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.
Danes je črna detelja povsod cenjena zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi. Pripravlja se kot poparek ali tinktura. 1-3 polne žličke posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 10-15 minut. Čaj pijemo 3 krat na dan. Pri zdravljenju kožnih težav je odlična v kombinaciji s kodrolistno kislico in veliko, pravo, pekočo koprivo. Tinkturo pripravimo iz razmerja 1:10 v 45% alkoholu, jemljemo 1/2 do 1 žličko na dan.
Cvetovi se uporabljajo za čiščenje pri kožnih boleznih, za lajšanje kašlja, v tridesetih letih so bili priljubljeno sredstvo proti raku na prsih, jajčnikih, mezgovnicah. Nabirajo jih med cvetenjem.
Mazilo za otečene mezgovnice pripravimo tako, da sveže cvetove prelijemo z vodo in 48 ur kuhamo na majhnem ognju., nato precedimo, napol posušimo in zmešamo z enako količino maščobne osnove.
OPOZORILO: Nekateri avtorji priporočajo, da naj se ženske, ki bi rade zanosile, izogibajo pripravkov iz črne detelje, medtem, ko jo drugi priporočajo. Črne detelje ne priporočajo ljudem, ki so preboleli tumorje, saj estrogen v črni detelji lahko spodbuja njihovo rast. Pripravkov iz črne detelje ne smemo jemati sočasno s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi. Izogibajte se fermentirani črni detelji, ker lahko povzroči notranje krvavitve. Če ste noseči ali dojite, se izogibajte črni detelji.
VIR : Maria Ana Kolman - je po vrnitvi iz Sibirije konec avgusta imela radijski intervju, ki je vzbudil izjemno zanimanje. Vir na : http://zdravje.blog.siol.net/2007/10/22/crna-detelja-stiriperesna-deteljica-je-za-sreco-crna-detelja-pa-za-zdravje/
in Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
11. december 2014
KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI
Zdravilne rastline, ki pomagajo:
Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči: borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa: arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,
Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči: borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa: arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,
29. oktober 2008
NAČINI PRIPRAVE ZDRAVILNIH ZELIŠČ
Zeliščna "zdravila" za izboljšanje počutja
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.
Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.
Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.
Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.
Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.
V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.
Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.
2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.
Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.
Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.
Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.
Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:
3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.
4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.
5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.
Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."
6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.
Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.
7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.
Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.
Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.
Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."
8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.
Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.
Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.
9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.
10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)
11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)
12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.
13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.
14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.
15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.
16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.
17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.
Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.
Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.
Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.
Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.
V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.
Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.
2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.
Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.
Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.
Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.
Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:
3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.
4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.
5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.
Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."
6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.
Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.
7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.
Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.
Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.
Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."
8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.
Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.
Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.
9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.
10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)
11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)
12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.
13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.
14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.
15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.
16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.
17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.
4. februar 2011
NASVETI VRTIČKARJEM
Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.
Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.
Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.
Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.
Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.
Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.
Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.
Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.
Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.
Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.
Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.
Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.
Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.
Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.
Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.
Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.
Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.
Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.
Naročite se na:
Objave (Atom)