RABARBARA (Rheum officinale in Rheum palmatum)

Druga imena: kozji rep, prava rabarbara, revenj

Družina: dresnovke

Značaj: grenak, mrzel, suh

Učinkovine: antrakinon, glikozid, čreslovina, oksalna kislina, encimi, rhein, smole

Zdravilne lastnosti: proti driski in zaprtosti.Po ljudskem izročilu se uporablja tako proti zaprtju kot proti driski. Slednja raba je pogostejša, posebno še, ko zapeko spremljajo zlata žila in poškodbe na zadnjiku ter po operaciji na danki. Odvajalne lastnosti so koristne za odpravljanje jetrnih in žolčevodnih motenj, zato je tudi sestavina čajnih mešanic za odvajanje žolča. Je odlično sredstvo za želodec, pri nas je ena izmed sestavin Švedske grenčice. Korenino uporabljamo za odvajanje in čiščenje jeter. Kitajci ji zaradi mrzlega značaja pripisujejo lastnost, da odpravlja vročino iz jeter, želodca in krvi. Menijo, da spravi v gibanje zastajajočo kri.

Rastline ne smemo mešati z vrtno rabarbaro, iz katere pripravljamo kiselkast kompot. Stebel ne jejmo surovih, sploh pa ne listov. Ker oksalna kislina odvzema telesu kalcij, jo uživajmo z mlečnimi izdelki kot so jogurt, mleko, skuta. Blanširanje zmanjša vsebnost oksalne kisline.
Zdravilne učinke imata še dve drugi rabarbari: kitajska (Rheum palmatum) in navadna rabarbara (Rheum officinale).

Novejša dognanja: Antrakinonski glikozidi delujejo s svojimi presnovki v debelem črevesu, ker spodbujajo krčenje črevesnih mišic in jačajo črevesno gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja mehko, odvajanje pa pogostejše. Učinek se pojavi po 6 do 12 urah. Droga vsebuje tudi čreslovine, te pa zapirajo. V manjših odmerkih prevladuje učinek čreslovin in zapira; v večjih odmerkih pa učinek antrakinonov in odvaja. Del čreslovin deluje zoper bolečine in vnetje enakovredno kot analgetika in antiflogistika aspirin in fenilbutazonon.

Obstaja tudi kitajska rabarbara (ali turška rabarbara), ki se v glavnem uporablja v zdravilstvu. Njena korenina se uporablja za številne zdravstvene težave vključno z rakom, zaprtjem, diarejo, ulkusi na črevesju in želodcu, visokim krvnim pritiskom in kronično odpovedjo ledvic. Rabarbara vsebuje antrakinon, ki naj bi bil odgovoren tako za odvajalni učinek kot za zapiranje. Zanimive so študije na miših, ki so pokazale anti tumorno učinkovanje turške rabarbare, vendar ti učinki niso bili preverjeni pri ljudeh. Pretirano uživanje rabarbare lahko povzroči v glavnem želodčne in črevesne težave, zaradi oksalatov pa tudi poškodbe ledvic. Ker deluje rabarbara tudi stimulativno na maternico, je ženskam med nosečnostjo odsvetujejo. Rabarbara ima glede na zaužito količino dva različna učinka. V zelo majhnih količinah imajo njeni tanini zapiralni učinek, v večji količini pa njene učinkovine delujejo odvajalno. Opazili so tudi znižanje krvnega pritiska in holesterola, vendar mehanizem delovanja še ni dognan. Na Kitajskem se rheum officinale, ki ga številni avtorji enačijo z rheum palmatum, uporablja za zdravljenje zobobolov in krvavečih ulkusov, ki se izboljšajo za 90% v nekaj dneh. To je pokazala raziskava na 312 ljudeh. Antrakinoni tudi stimulirajo celično regeneracijo, detoksikacijo in čiščenje organizma.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki povzročijo drisko, čezmerno jemanje pa kronično zaprtje in odvisnost, ki zaradi izgube vode in soli, predvsem kalija, pripelje do črevesne ohromelosti in zmanjšane učinkovitosti. Rabarbarini listi naj se ne bi uživali, ker so strupeni zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline. Znan je primer anafilaktične oziroma takojšnje preobčutljivostne reakcije po zaužitju rabarbare. Antrakinonske spojine niso primerne za bolnike s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo, ker lahko poškodujejo črevo. Rabarbara ni primerna, če imamo vnet slepič in ob drugih črevesnih vnetjih. Zaradi reflektornega zvečanja prekrvitve organov v mali medenici lahko povzročijo ginekološke težave, zato se ne priporočajo nosečnicam in med menstruacijo. Prav tako jih ne priporočamo doječim materam, saj se deloma izločajo v materinem mleku, na voljo pa so varnejša odvajala, na primer polnilna. Zapiralni učinek čreslovin, ki prevladuje v majhnih odmerkih, lahko poslabša znake zaprtja, namesto da bi jih odpravil. Oksalna kislina odvzema telesu kalcij. Izguba kalija zveča delovanje srčnih glikozidov. Lahko se obarva seč, kar moti nekatere diagnostične teste. Rabarbare naj se tudi izogibajo bolniki z vnetjem sklepov, ledvičnimi boleznimi in težavami s sečili, artritisom in protinom. Uživanje listov teh sort ni priporočljivo, ker so znana poročila, da so v nekaterih kombinacija strupeni.

Viri: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1545

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Jurgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

NAVADNA AJDA

Družina: dresnovke
Droga: listi
Učinkovine: glikozidi, flavoni, med njimi rutin in kvercetin.
Zdravilne lastnosti: zdravi visok krvni tlak, ki je posledica poškodovanih občutljivih kapilar, ob ozeblinah, krvavitvah očesne mrežnice in poškodbah zaradi krčenja.

Ajda ni v sorodu z žiti, pa iz nje pridobivamo moko. Bližnji sorodniki ajde so dresni, znane plevelne rastline. Med bližnjimi sorodniki ajde sta tudi rabarbara in kislica. Med daljnimi sorodniki sta špinača in amarant. Zeliščarji uporabljajo liste ajde za lajšanje različnih težav, od visokega krvnega tlaka do ozeblin. V kitajskem zdravilstvu velja za zdravilo za ugrize in pike , travme, lumbago in menstrualne bolečine. Drogo pripravimo kot poparek. V tujini so voljo tudi tablete.

Pri ajdi v kulinariki uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi.

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje krčnih žil. Zdravilni učinki ajde so izgubljeni, ker se danes vse več sejejo le hibridi. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, katere so uspevale v višjih legah. Ajda v času cvetenja je bila odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj.

Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzroči kožne izpuščaje.
Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzroči alergije.

Ajda vsebuje flavonoide, ki učinkovito vplivajo na otekle noge in vensko popuščanje. Pri obolenju ven namreč stene krvnih žil pogosto popuščajo, skozi vrzeli pa pride tekočina v tkivo, ki oteče, kar čutimo kot neprijeten, težak občutek v nogah, kasneje pa lahko povzroči boleče otekline. Flavonoidi zatesnijo stene krvnih žil, dodatno podprejo vensko funkcijo črpanja, napenjajo vezno tkivo in splakujejo vodo iz tkiva. Kako prepoznamo bolezni ven? Zvečer nam gležnji otečejo, noge so težke, utrujene, mravljinčaste in srbijo. V predelu gležnjev postanejo vidne popokane žilice. Slaba prekrvavljenost nog povzroča probleme vse več ljudem, predvsem vsaki drugi ženski po 40. letu ter vsakemu četrtemu moškemu. Širjenje ven povzroča staranje organizma, genske dispozicije, premalo gibanja in prevelika telesna teža. Valvule se ne zapirajo popolnoma in kri ne teče k srcu, kot bi morala, ampak se zadržuje v venah. Visok pritisk v venah pa škoduje notranji steni krvnih žil, nastajati začnejo snovi, ki povzročajo vnetja, zato noge otečejo. Stene žil postajajo vse propustnejše, zato tekočina lahko odteka v bližnja tkiva, kjer se začne nabirati. Nastajajo tudi kožne spremembe, vidno spremenjene vene, občasni nočni krči v nogah. Bolezni ven tudi spremenijo tkivo, lahko povzročijo velike kronične rane, ki se težko celijo. Ajda je med naravnimi zdravilci zelo cenjena zaradi pozitivnih učinkov pri težavah z venami in krčnimi žilami. Najbolj znana učinkovina je rutin, ki je močan antioksidant, ki ojača stene kapilar, znižuje holesterol in ima protivnetni učinek.

Ajda vsebuje kakovostne beljakovine, ki imajo primernejšo sestavo kot beljakovine mesa, mleka ali soje. V primerjavi z drugimi žiti ima ajda ima ajda sorazmerno več nerazvejenega škroba amilaze, ki je osnova za počasno prebavljive in manj prebavljive oblike škroba, kar je zelo pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, ker tako škrob oz. sladkorji škroba počasneje, bolj enakomerno in postopoma prehajajo iz prebavil v kri. Ajda ima v primerjavi z drugimi žiti več balastnih snovi, ki varujejo prebavila pred rakom in drugimi boleznimi. Ajdova moka je sorazmerno bogata s cinkom,ki ga naš organizem nujno potrebuje za delovanje nekaterih encimov in uravnavanje naših genov. V živilih rastlinskega izvora je premalo cinka, ali pa je ta težko dostopen. Navadno ga je več v hrani iz morja. Slovenska ajda je s cinkom celo malo bogatejša kot druge ajde npr. kitajska ali japonska. Na sploh velja, da je v temni ajdi več mineralnih snovi, vključno s cinkom, kot v svetli. Ajda vsebuje še nekaj bakra in magnezija. Vsebnost selena v ajdi pa še ni raziskana. Rutina je nekaj v semenih, največ pa ga je v zelenih delih rastline. Ta je najbolj pomemben za popravljanje škode na kapilarah (propustnost) in lajša tegobe visokega krvnega tlaka. Če predlogo pripravljamo testo, se rutin razgrajuje pod vplivom encimov. Enako vpliva svetloba in previsoka temperatura.

V ajdi je malo olja, pa še tisto je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Rutin kot močan antikosidant smo že omenili, da vpliva na zniževanju oziroma uravnavanju krvnega tlaka. Ajda ima tudi zelo malo naravnih sovražnikov oz. škodljivcev in bolezni, zato jo pridelujejo brez škropiv za zatiranje teh nadlog. Ker je za pridelavo nezahtevna, je ni potrebno niti gnojiti. Je torej idealna kultura za bioživilo.

RECEPTI:

Zelen ajdov čaj: Za zelen ajdov čaj uporabljamo v senci posušene cvetoče rastline ( zel) brez korenin. Čaj vsebuje rutin in druge flavonoide ter pomaga pri spremembah ožilja, krčnih žilah, opeklinah, lajšanje težav z visokim krvnim tlakom ter ateroskleroznih pojavov. 2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v 0,2 litra vrele vode. Po eni minuti odstavimo in pokritega pustimo stati še 10-15 minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan ali po 1-2 skodelici pred spanjem. Kljub izredni zdravilnosti zelenega ajdovega čaja, pa so v njem snovi, ki povečajo občutljivost na svetlobo. Po uživanju zelenih delov rastline, se ni priporočljivo izpostavljati soncu. V ajdovih semenih pa te snovi ni.

Ajdovi žganci po koroško: V železni visoki ponvi segrejemo in mešamo 0, 5 kg oz. 0, 5 litra moke, da postane vroča, suha in sipka (80-90 stopinj). Ne sme se prežgati ali porjaveti. V loncu zavremo 1 liter vode in solimo. Nagnemo ponev in s kuhalnico počasi sipljemo moko v vrelo vodo, da se napije vode in naraste. Mešamo. Pretresemo v lončeno posodo. Zabelimo še vroče z mastjo in ocvirki. Lahko zalijemo tudi z mlekom ali kislo smetano. Žgance damo pokrite na toplo in počakamo še 15 minut, da postanejo še bolj rahli. Če ne uspe, jih zdrobimo z vilicami. Kot prilogo se podajo k mesni omaki, lahko jih postrežemo v juhi, beli kavi.

Ajdovi žganci s krompirjem: V 2 litrih slanega kropa kuhamo 2-3 na tanke rezine narezane krompirje. Po nekaj minutah kuhanja oddamo 2 žlički jedilnega olja, premešamo in vsujemo 1 liter ajdove moke, brez mešanja. Moka kot "žoga" plava na vodi, pokrita jed naj vre zelo počasi. Po nekaj minutah z ročajem kuhalnice predremo kepo in na sredini, da jo oblije voda. Pokrijemo in pustimo še največ 15 minut, odvisno od velikosti kepe. Ko je kuhano, odlijemo 1/2 vode in premešamo žgance in postopoma dolivamo nazaj še drugo polovico vode. Pred drobljenjem žgance zalijemo s 3 dag vroče masti. Žgance drobimo ohlajene, da so dovolj trdi, da se ne lomijo. Če nam ostane žgančevka ( voda, v kateri smo kuhali žgance), jo lahko popijemo samo, zmešamo z mlekom. Na Japonskem jedo ajdove žgance z razredčeno sojino omako.

Ajdova polenta: Potrebujemo ajdov zdrob, ki ga danes težko dobimo. Pripravimo enako kot koruzno polento. Če nimamo ajdovega zdroba, lahko zamešamo ajdovo moko in koruzni zdrob. Sladka ajdova polenta se pripravi s pol litra sladke smetane, ki jo razredčimo s pol litra mleka. solimo in grejemo, ko zavre, vmešamo 350 g ajdove moke in kuhamo skorja eno uro. Na koncu dodamo 70 g rozin in po želji malo masla. Ponudimo s kompotom ali belo kavo.

Ajdov kruh: Ajdova moka potrebuje več vode kot pšenična moka; dober ajdov kruh naredimo tako, da ajdovo moko poparimo s slanim kropom, še preden začnemo mesiti kruh. Ajdovo moko ( 50 dag) damo v skledo, poparimo s 4 dl vroče, slane vode, v katero smo oddali žličko olja. Hitro in temeljito premešamo. Počakamo, da se ajdova moka ohladi na kakšnih 30 stopinj Celzija. V skodelico nadrobimo 3 dkg kvasa v 2 dl mlačen vode in dodamo žličko sladkorja in žlico pšenične moke. Ko se je poparjena moka dovolj ohladila, dodamo 50 dag pšenične moke tipa 500, nekaj soli, mešanico prej pripravljenega kvasa, po želji še 20 dag popraženih orehov ali lešnikov in vode po potrebi. Testo premesimo, če je preveč lepljivo posipamo še s pšenično moko. Testo damo v pomokano in pomaščeno posodo za peko, da vzhaja 30-40 minut. Najprej pečemo 10 minut pri temperaturi 230 stopinj C in nato pri 180 stopinjah, dokler kruh ni pečen.

Ajdova zlevanka: V 1 liter mleka zmešamo 0,4 ajdove moke, 2 jajci, 1 žlico sladkorja. Testo zlijemo v dobro namaščen pekač 1 cm na debelo, z žličko na zlevanko enakomerno razporedimo koščke rumeno popražene čebule in spečemo. Zlevanko razrežemo na 8 kosov. Na mizo jo damo v lončeni posodi ali lesenem pladnju. Ponudimo toplo brez namaza, ponekod jo premažejo z bučnim oljem ali na tanko prelijejo z vročo mastjo in ocvirki.

Prleška pica: Zmešamo 1 kg ajdove in 0,5 kg pšeničen moke, 2 litra mleka, 8 dag kvasa, 0,3 litra goste sveže smetane in 3 jajca v gladko testo. Pomokamo z belo moko, razvaljamo v 1 cm debelo plast, položimo v pomaščen ali pomokan pekač ali na lesen lopar in pustimo, da vzhaja. Ko vzhaja potresemo po vrhu z drobno skuto in prelijemo še z gosto smetano in damo v pečico.

Ajdovo kašo uporabljamo kot prilogo ali glavno jed. Okusna je ajdova kaša z jurčki. Japonci poznajo izraz ajdov riž. Morda Vam bo to izziv, da boste poskusili narediti ajdovo rižoto. Kombinacij je veliko. Od ajdove kaše z morskimi sadeži do zelenjave, ki bi jo uporabili za mineštro. Ajdova kaša je odlična tudi kot zakuha za zelenjavne juhe ali gobjo smetanovo juho.

Ajdovo kašo lahko pečemo na sladko s smetano, sladkorjem, zmletimi orehi in cimetom ali smetano in skuto. Vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajda

Ivan Kreft: Ajda, ČZD Kmečki glas, 1995; (zbirka Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka