LIMONA (Citrus medica L.)

"Limona uporabljala tudi v zdravilstvu. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot zdravilo. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti krvavitvam
odprtih ran in za čiščenje gnojnih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju skorbuta, kar so dobro znali že antični pomorščaki, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem.

Na Siciliji, ki ima velike probleme s preskrbo pitne vode, je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih običajev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone.
100 g limone tako predstavlja 71% dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7% dnevne potrebe po kaliju, 1% po kalciju ter 9% po magneziju." Vir: Wikipedija

Limonin sok krepi imunsko odpornost, znižuje količino sečnine kisline v krvi, pomaga proti revmatizmu, pospešuje odvajanje urina. Ima veliko vitamina A, B1, B2 in C. Listi limonovca so pomirilo in sredstvo proti glistam. Limona spodbuja znojenje , učinkuje proti krčem pri kašlju , zoper astmo, živčnost, nespečnost, pomaga pri neenakomernem bitju srca.

Z limoninem sokom se lahko rešimo lis in madežev na koži, sončnih peg tako, da jih natremo s sokom. Limonin sok zmešamo z medom, kar je odlično sredstvo proti prehladu, bolečemu grlu. Če imamo premalo želodčen kisline uživajmo veliko jagodičja in limon. Iz limon si pripravimo limonado tako, da limono ožamemo, sok zmešamo z vodo in osladimo z medom. V kolikor imamo bio-ekološko pridelano limono, si lahko privoščimo napitek tako, da 2 limoni z lupino vred narežemo na rezine, namočimo v litru vode za 2 uri, osladimo z medom.

OPOZORILO: Limonin sok lahko škodi v prevelikih količinah ljudem, ki imajo težave z ledvicami in revmatikom.

Vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Limona

UPORABA ZAČIMB V PREHRANI

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

HREN (Armoracia lapathifolia)

Druga imena: ren , turman

Družina: križnice

Učinkovine: korenina vsebuje vitamin dvakrat več vitamina C kot ga ima limona, vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij, antibiotične snovi in fosfor ter eterična olja, npr. ostro gorčično olje, ki deluje proti bakterijsko. Gorčično olje ima številne zdravilne učinke, med drugim pomaga preprečevati zlepljenje krvnih ploščic in pospešuje prebavo. Je rubefacient, kar pomeni, da začasno segreje kožo, širi kapilare, poveča prekrvavljenost, s tem blaži bolečine, ki nastajajo pri artritisu ali protinu.

Zdravilne lastnosti: proti infekcijam, za sladkorne bolnike je dobra začimba, ki je hkrati zdravilna pri motnjah delovanja trebušne slinavke. Deluje proti pljučnim in kožnim boleznim, ima antibiotične lastnosti.

"Domovina hrena naj bi bili jugovzhodna Evropa in Rusija. Rastlina zraste približno 1,5 metra visoko, podolgovati listi so veliki, cvetovi pa beli. Vretenasta hrenova korenina, ki spominja na peteršiljevo korenino, je pokrita z rjavkasto lupino, pod katero se skriva belo meso. Hren so poznali že v antiki. V srednjem veku so korenino in liste uporabljali pretežno kot zdravilo, ponekod v severni in srednji Evropi pa kot začimbo. Veliki ljubitelji hrena so bili že takrat Nemci. Preden so v Evropo iz novo odkritih celin prinesli poper, čili in druge ostre začimbe, sta bila hren in gorčica tako rekoč edini ostri začimbi, ki so ju poznali Evropejci.

Korenina kot taka nima posebnega okusa, ko pa hren nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo ...) ali pa pokapati z limono ali kisom. Od korenine vedno odrežemo le toliko hrena, kot ga potrebujemo. Ostanek pa zavijemo in hranimo v hladilniku. Nastrgan hren je odličen v različnih omakah, npr. s kislo smetano in naribanimi jabolki. Različne že pripravljene hrenove omake pa lahko najdemo na policah trgovin.
Največ hrena pojemo v dneh okoli velike noči, saj ima hrenova korenina za katoličane tudi simbolni pomen. Skupaj s šunko in trdo kuhanimi jajci hren nikakor ne sme manjkati na praznični velikonočni mizi." VIR: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=14081

Korenino moramo izkopati zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni od septembra do februarja. Velja pravilo, da ga izkopavamo le v mesecih, ki imajo črko r. Nasvet sv. Hildegarde pa je, da kopljemo samo meseca marca in ga svežega porabiti. Svetuje naj ga uživajo samo zdravi ljudje in še to samo takrat. Sama korenina draži želodčno sluznico in črevesje, kar je v primernih odmerkih dobro. Povečuje izločanje seča, pomaga pri vnetjih mehurja in ledvičnih boleznih. Dokazano je, da učinkuje baktericidno. Zaradi vitamina C so ga včasih uporabljali tako kot kislo zelje proti skorbutu. Zdravi katarje dihal, zunanje ga uporabljamo pri išiasu, vnetju živcev in pri revmatičnih in protinskih boleznih. Nastrgano korenino pomešamo z medom ali sladkorjem.

Za zdravljenje sečil se priporoča: nastrgamo tri dele hrena, dodamo en del vinskega ali jabolčnega kisa, in en del medu. To pustimo stati nekaj ur, nato zaužijemo po eno veliko žlico 3 x na dan.

Obloge: Nastrgano korenino lahko polagamo kot obkladek pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih. Pazimo, da pustimo obkladek na koži največ 10 minut, ker močno draži kožo.

OPOZORILO: Če ga zaužijemo preveč, lahko povzroči krvavitev iz ledvic. Pri ljudeh z obolelim želodcem lahko izzove slabost. Eterično olje lahko draži kožo in povzroči mehurje ali lažje opekline. Ne uporabljajte čistega izvlečka. Hren ni primeren za otroke, hren ne sme priti v stik z očmi.

Vir: Wikipedija;

Andrej Dvoršak: Padarske bukve

Janez Kromar: zdravilne rastline

dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

Jüren Saupe: Naravni zdravnik

Naravna zdravila, MK; 2007

Reinhard Schiller: O zdravem prehranjevanju ( zbirka sv. Hildegarda)

Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

BELUŠ, NAVADNI (asparagus officinalis)

Druga imena: asparagus, beluša, pojalnica, pojanica, pojanka, pojavec, smrečica, špargelj, špraglin, vrtni beluš

Družina: lilijevke
Učinkovine: asparagin, glikozidi, saponini, flavonoidi, sladkor, mineralne snovi. Beluši vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E, B1, B2, B6 in C. Zeleni beluši vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Beluši imajo zelo malo kalorij in so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost: 100 g belušev ima 17 kalorij/71 kJ.

Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic, pospešuje tvorbo žolča in zdravi zlatenico ter proti zobobolu tako, da žvečimo korenino. Če kopeli za noge dodamo korenino, blaži otekline in zdravi mehurje. Folna kislina, ki jo vsebujejo beluši, je pomembna za pomlajevanje celic, za tvorjenje krvi in za nastajanje hormonov. Če telesu primanjkuje folne kisline, se pojavi utrujenost, živčni nemir, slabo razpoloženje in slaba koncentracija. Beluši spodbujajo presnovo in delovanje ledvic ter delujejo čistilno, ker imajo veliko kalija. Belušem pravijo tudi "policist ledvic". Beluši čistijo kri ter podpirajo delovanje jeter in pljuč. Cink, ki ga vsebujejo je sestavni del encimov, krepi žile, vezivna tkiva ter pospešujejo delovanje možganov. En obrok špargljev pokrije potrebe po E vitaminu za en dan. Zaradi prevladujočih bazičnih spojin so koristni za uravnoteženje razmerja kislin in baz v telesu, kadar je v njem preveč kislih snovnih produktov zaradi stresov, uživanja prevelikih količin mesa, mleka, mlečnih izdelkov, škrobnih jedi, sladic, umetnih pijač. Beluši razkrajajo sečne zaloge v sklepih., lajšajo revmatične probleme. Preprečujejo kratke stike živčevja.


Droga: korenina

Star španski pregovor pravi takole: "Aprilski beluši so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla." V maju, ko je čas belušev, se znajdejo kot zelenjava pogosto na mizi, kar je zelo zdravo, saj čistijo kri in pospešujejo delovanje ledvic. Še bolj zdravilna kot poganjki pa je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Pripravljamo si čaj iz posušene korenine v razmerju 2 čajni žlički korenine na 1/4 vrele vode.

Špargljev pire proti raku:
V reviji Cancer News Journal je bil leta 1979 objavljenčlanek o tem, da šparglji zdravijo raka. Navaja številne primere ozdravitev Hodgkinove bolezni ( rak limfnih vozlov), pljučnega raka, raka kože, raka na mehurju. Recept: Sveže ali konzerivrane šaprglje prekuhamo in zmikasamo v mikserju. Če kupujemo konzervirane, preverimo prej, da nimajo dodanih konzervansev in po možnosti, da so ekološko pridelani. Bolniku za terapijo priporočajo 4 polne žlice pireja na dan. Dve zjutraj in 2 zvečer. Pireju lahko primešamo vodo in uživamo topel ali hladen napitek. Znaki izboljšanja se pojavijo po 2-4 tednih. Šparglji vsebujejo proteine imenovane histones, za katere menijo, da kontrolirajo rast celic. Nekateri trdijo, da snov normalizira rast celic in tako zdravi raka ter izboljšujejo splošno stanje telesa. Ameriški nacionalni inštitut, ki se bori proti raku, je potrdil, da so šparglji na lestvici testirane hrane po vsebini glutathiona najvišje na lestvici. Glutathion se smatra za enega najmočnejših anti-kancerogenov in anti-oksidantov.

Že leta 1854 je v Elementarni medicini zapisano, da so šparglji ljudsko zdravilo proti ledvičnim kamnom.
Kulinarika:Najbolj poznamo beluše kot zelenjavo, ki izvira iz srednje Azije. Pri beluših ločimo med zeleno in belo sorto. Različne barve belušev so odvisne od načina pridelovanja. Beluši ostanejo bele barve, če so povsem pokriti z zemljo, ko jih pa pobiramo, jih izkopljemo iz gomilastih gredic. Pod vplivom svetlobe nastaja v beluših klorofil, ki se najprej obarva rožnatovijoličasto, nato pa zeleno. Zeleni beluši torej rastejo nad zemljo, na ravnih gredah. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot pri belih beluših in spominja na orehe.
Če beluše kupujemo, izberemo beluše s svileno sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezanimi mesti in brez rjavih lis. Pri nakupu pazimo na barvo in videz. Izbiramo ravne, mesnate, enakomerno debele poganjke s čvrsto zaprtimi vršički. Pri kratkih in debelejših poganjkih je najmanj odpadka. Zelo pomembna je ploskev, kjer je bil beluš odrezan. Če po njej rahlo potegnemo z nohtom, priteče dišeč sok. To je zanesljiv znak, da so beluši sveže nabrani. Pa še en zanesljiv test za nakup svežih belušev. Sveža stebla škripljejo, če jih drgnemo drugo ob drugega. Divji beluši so zeleni in tanki. Če so mladi, počijo, ko jih prelomimo.



Beluše lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k dušeni ribi ali mehkužcem. Uveljavili pa so se tudi kot samostojna jed. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa jih lahko kot zakuho v juhah in ragujih. Zelišča, ki se najbolj ujemajo z beluši, so krebuljica, peteršilj in koper. Belušev nikakor ne začinjajmo z izrazito aromatičnimi zelišči ali z ostrimi začimbami, ki bi prekrile njihov nežni okus in značilno aromo. Zaradi njihovega nežnega, nevtralnega okusa jih zlahka kombiniramo s številnimi drugimi živili.



Beluše operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Svežim belušem najprej odrežemo spodnji, oleseneli del, nato pa jih olupimo od vršička navzdol. Lupiti začnemo približno 2 centimetra pod koncem vršička, zelene beluše pa olupimo le povsem spodaj. Za lupljenje ali strganje so na voljo posebno noži, nadvse uporabni pa so tudi tisti za lupljenje krompirja. Tako pripravljene beluše povežemo v šopke. Za juho in nekatere druge jedi stebelca nalomimo na približno 3 centimetre dolge koščke. Beluše zvežemo v šop in jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka, po ščepec soli in sladkorja, ter kuhamo od 12 do 18 minut, odvisno od debeline belušev. Kuhani beluši morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo, sicer postanejo mehki. Zeleni beluši so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno, olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih belušev znaša le 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali beluše, lahko naredimo okusno beluševo juho. Zraven belušev jemo vedno nekaj lahko mastnega, da izboljšamo izkoristek vitaminov A in E, ki se topita v maščobah. Belušev ne smemo pogrevati, ker vsebujejo veliko nitratov. K belušem se poda belo vino, saj rdeče povzroči neuporabnost vitamina B! v telesu kot obrambo pred stresom. Kuhane šparglje polijemo s surovim maslom in jih jemo skupaj s krompirjem v oblicah.

Sveže neolupljene beluše lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ 4 dni. Ne blanširane beluše pa lahko tudi zamrznemo. Izjemno dobro prenašajo zamrzovanje, odlični pa so tudi blanširani, posušeni in shranjeni v olivnem olju, ki jih pripravljamo kakor sveže; gl. beluši v olivnem olju. Zamrzovanje poteka tako, da beluše 3 minute blanširamo, nemudoma preložimo v ledeno mrzlo vodo, odcedimo in posušimo. Nato jih zložimo na pladenj in potisnemo v zamrzovalnik. Zmrznjene razdelimo v vrečke in shranimo v zamrzovalniku. Izogibajmo se nakupu belušev v slanici, kjer so vse dobrote izlužene v vodi.


Kuhanje: Zelene beluše kuhamo glede na debelino 5 do 8 minut v blago soljeni in slabotno kipeči vodi, bele pa 10 do 15 minut. V posodo jih položimo z vršički navzgor, potem pa prilijemo vrelo vodo do dobre polovice belušev. Kuhamo pokrite, pri čemer se najnežnejši zgornji del skuha v pari. Pravi hedonisti skuhamo beluše v pari, sicer pa v t.i. beli zavrelici, vodi z dodatkom masla ali olivnega olja in limoninega soka.


Dušenje: Očiščene beluše položimo v ponev. Dodamo košček masla in droben ščepec soli, prilijemo malo vode, potem pa jih pokrijemo z alu folijo in zdušimo do mehkega. Na ta način uspešneje zadržimo njihov prvinski okus, pa tudi minerale, ki jih vsebujejo.


Praženje: Očiščene beluše ali koščke prepražimo na olivnem olju ali/in maslu.


Bele beluše lahko uživamo presne, pri čemer jih narežemo ali naribamo na tanke lističe.



Gratinirani beluši
Sestavine: 800 g zelenih belušev, 100 g masla , 60 g parmezana, sol.
Debelina belušev ni odvisna od njihove starosti, pač pa od sestave oziroma kakovosti zemlje.
Živila pred gratiniranjem vedno blanširamo ali celo skuhamo. Najpogosteje gratiniramo zelenjavo in testenine.

Postopek:
V ozkem loncu pristavimo vodo za kuhanje belušev, ki jo blago posolimo. Beluše očistimo in povežemo v šopke. Nizko ognjevarno posodo namažemo z maslom. Beluše pokončno položimo v krop, da vršički gledajo iz vode. Skuhamo jih na zob, za kar - glede na velikost - potrebujemo 5 do 8 minut. Pečico segrejemo na 220° C. V manjši ponvi pristavimo maslo, ki ga segrevamo do zlate barve. Kuhane beluše poberemo iz posode in za 2 minuti nemudoma potopimo v ledeno hladno vodo. Odcejene zložimo v pomasleno ognjevarno posodo. Stebla potresemo z drobno naribanim parmezanom in prelijemo z maslom; namesto masla lahko uporabimo tudi extra deviško olje, vršičke pustimo naravne. Posodo za nekaj minut potisnemo v segreto pečico, da beluše zlato rumeno gratiniramo.



Način priprave imenujemo beluši po milansko. To je najpogosteje topla predjed, lahko pa tudi samostojna jed ali priloga k pečenemu mesu oziroma perutnini. Postrežemo jih v posodi, v kateri smo jo gratinirali. K belušem ponudimo mirno, polsuho, manj aromatično belo vino pinot ali chardonnay.


Hladne beluše pripravljamo kot predjedi ali solate; najbolje z ekstra deviškim olivnim oljem in limoninim sokom ali z gorčično, majonezo, tatarsko ali vinaigretsko omako. Divje najpogosteje pripravljamo z jajci. V pivskem testu panirane beluše lahko cvremo, pripravljamo jih z jajci, dodajamo jih solatam in omakam, pretlačene dodajamo kremnim juham (zanje lahko uporabimo tudi olesenele dele) in narastkom. Odlični so na žaru. Beluše lahko dodajamo različnim zelenjavnim juham, kuhane pa izbranim zelenjavnim solatam.



Vode, v kateri smo skuhali beluše nikakor ne zavržemo. Z njo lahko zalivamo rižoto (zlasti zelenjavno), uporabimo jo kot (zelenjavno) osnovo ali dodatek za zelenjavno juho in podobno. Beluševih vršičkov nikoli ne prelivamo z omako, niti ne potresamo z drugimi dodatki.
opozorila Natančnega časa kuhanja ni mogoče določiti (gl. priprava), zato beluše proti koncu kuhanja poskusimo. Razkuhani postanejo nitasti in manj kakovostni.

Beluši sodijo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Šparljevi zvitki:
Sestavine za 4 osebe:
24 špargljev,4 rezine dimljenega lososa.
80 g nastrganega parmezana,
80 g masla,
4 rezine kruha
sol.

Postopek:
Špargljem odstranimo spodnji trši del , jih operemo in skuhamo. Po 6 jih zavijte v rezino lososa. Zavitek položimo v premazan pekač, potresemo s koščki surovega masla in postavimo za 15 minut v pečico segreto na 200 stopinj. Rezine kruha na hitro popečemo na maslu po obeh straneh in nanje položimo špargljeve zvitke.

Rumeni beluši v solati:
Sestavine za 4 osebe:
500 g belušev,
4 žlice olivnega olja,
1 limona,
sesekljan peteršilj,
sol.

Postopek:
Beluše skuhamo v slani in malo okisani vodi. Kuhane narežemo, prelijemo s solatno omako ter potresemo s peteršiljem. Pogosti dodatki k belušim in zelenim špargljem so kisla smetana, kajmak, pršut, dimljen losos, parmezan. Začinimo jih lahko mlekom, limono, muškatnim oreščkom in poprom.


OPOZORILO: Ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in visoki vsebnosti sečne kisline v krvi, morajo uživati beluše v zmernih količinah. Pražena semena so uporabljali kot kavni nadomestek. Meso plodov je strupeno.

NARAVNA ZAŠČITA PRED MOLJI

Namesto strupenih kroglic nafalina, ki mu Rudolf Breuss pripisuje povzročitev številnih težkih bolezni, uporabimo proti moljasti nadlogi naravna sredstva. V omari jih odžene že šopek šetraja, žajblja ali sivke, lovorovi listi položeni med perilo, plodovi divjega kostanja, vrečka s posušenimi limoninimi lupinami, sveži orehovi listi ali cedrini ostružki v lanenih vrečkah. Krzno ali volno, ki ju pospravimo čez poletje, posipajmo s črnim poprom. V omaro lahko postavimo tudi limono prepikano s klinčki, ki bo prostor odišavila in odgnala molje. Zadnje je potrebno večkrat preveriti, da nam limona v omari ne zgnije.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI SADJA

Lestvica bazičnosti pri čemer je 4,0 nevralno, 7,5 zelo bazično. Pod 4,0 je kislo. Sadje: ananas 6,5 , avokado 6,0, banane (zrele, če ne ustvarjajo kislost) 6,9, breskve od 5,5-6,0 ( od sorte), citrusi 6,0, češnje 5,0, dateljni suhi 7,0, sveži 6,0, fige 7,0 suhe , 6,0 sveže, grantano jabolko 5,5, grenivka 6,0, grozdje 6,0 grozdje kislo, 5,5 guava, 6,0, hruške 6,0 do 6,5, jabolka 5,5 do 6,0, jagode 5,5, kaki 6,0, kakteje 6,0, kivi 6,0, kosmulje 6,5, kruhovec 6,0, kukvat 6,0, kutine 6,0, limeta 6,0, limona 7,0, lubenica 7,5, maline 5,5, mandarine 6,0, mango 7,0, marelice 6,0, melone 7,0 do 7,5, nektarine 6,0, olive posušene 6,0 - vložene v kisu, olju, slanici so kisle 3,5 , papaja 7,0, pasijonka 6,5, pomaranče 5,5, rozine 6,5, rožiči 5,5, sadje v jagodah, jagodičje 6,0 razen borovnic, slive umeboši 6,5. Sadje, ki ustvarja kislost: borovnice 3,5, brusnice 3,0, slive 3,5 suhe slive 3,5.

MANDLJEVEC (Prunus dulcis)

Družina: rožnice
Učinkovine: mandlji vsebujejo okoli 50% in več maščob, 205 beljakovin, 15% sladkorjev, vitamine B skupine in E, kalij, kalcij ( v 100 g kalija je 1/4 g kalcija, ki ga telo veliko lažje sprejem kot iz kravjega mleka), magnezij, fosfor, železo.
Zdravilne lastnosti:Mandlji so odlična hrana za uravnavanje prehranskih pomanjkanj, z rednim uživanjem si okrepimo kosti , okrepi umsko dejavnost, vpliva na zbranost, prebavo , ožilje, znižujejo holesterol v krvi in tako preprečujejo bolezni srca in ožilja.

Mandljevec je sredozemsko drevo, gojijo ga že več tisočletij, omenjen je tudi v svetem pismu. V toplih primorskih krajih nas zgodaj spomladi cvete z belimi ali rdečkastimi cvetovi, njegova najbližja sorodnika pa sta breskev in marelica.

Plodovi so mandlji, ki so najboljši naravni vir vitamina E. Vitamin E je po nekaterih virih najmočnejši poznani antioksidant in učinkovito veže proste radikale v telesu, posebej po naporni vadbi.
Mandlji vsebujejo 1/4 beljakovin, 60% olja. Mandljevo olje je priporočljivo za jetrne bolnike, ki drugih maščob ne morejo predelati. Poleg tega mandlji vsebujejo rudnine kot so kalijeve in kalcijeve soli ter važen fosfate, ki ugodno vplivajo na živce. Za dober izkoristek mandljev, jih moramo dobro prežvečiti. Najbolje se prebavi mandljeva kaša, ki se zlahka asimilira in jo zelo priporočajo pri slabem delovanju jeter in trebušne slinavke. Iz mandljeve kaše se da pridobiti mandljevo mleko.
Mandljevo olje pa ni blažilno le za kožo, temveč se obnese tudi pri peki in v slaščičarstvu.

Poznamo dva tipa mandljev: sladkega in grenkega. Grenkih mandljev nikoli ne jemo surovih. Uporabljajo jih za pridobivanje esence, ki je priljubljena za odišavljenje. Sladke mandeljne - cele, zmlete v pasto, sesekljane ali narezane na lističe - uporabljamo v kuhinji za izboljšanje sladic in tudi drugih jedi. Poleg že naštetih lahko kupimo tudi mandlje v lupini, saj so najbolje shranjeni v naravni embalaži. Oluščene mandlje hranimo v dobro zaprtih posodah na hladnem, mandlje v lupini pa za daljši čas shranimo na suhem in hladnem, za sprotno uporabo pa jih imamo lahko v bivalnih prostorih, kjer so lahko okusen okras mize ali kuhinjske police. V receptih pogosto priporočajo olupljena mandljeva jedrca. To naredimo tako, da mandlje stresemo v vrelo vodo. Po 2 do 3 minutah jih odcedimo. Ko se nekoliko ohladijo, vzamemo posamezna jedrca v roke in jih iztisnemo iz rjave lupine.

Mandljev okus se izjemno lepo ujema z okusom rib in perutnine, podajo se k zelenjavi, skoraj nepogrešljivi pa so v sladicah. Mandlje lahko tudi kalimo in jim tako še zvečamo že tako veliko hranilno vrednost. Marsikdo pa se rad posladka z marcipanom. To je mandljeva zmes (fino mleta mandljeva jedrca, pomešana s sladkorjem in s snegom iz beljakov), ki je zelo uporabna v slaščičarstvu. Lahko jo naredimo sami ali pa jo kupimo, ker je marcipan, ki ga dobimo v trgovini lažje oblikovati.

Kulinarika:
Mandljevo mleko: pol skodelice mandljev zmeljemo, dobro zmešamo z dvema skodelicama tople vode, žličko medu in precedimo. S tem mlekom lahko nahranimo dojenčka.
Pečen krompir z olivami in mandlji
Sestavine za 4 osebe: 1 kg olupljenega krompirja, 20 dag izkoščičenih zelenih oliv, 1 strok česna, 10 dag oluščenih mandljev, 1 žlico jabolčnega kisa, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 2 žlici svežega sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Krompir narežite na krhlje, ga solite in ga specite v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Medtem v električnem mešalniku čim bolj drobno zmeljite olive skupaj s česnom, mandlji, kisom, oljčnim oljem, peteršiljem, soljo in poprom. Pečen krompir prelijte z omako, ga premešajte in takoj postrezite samostojno ali pa s pečenimi ribami.

File lososa v omaki z mandlji in balzamičnim kisom
Sestavine za 4 osebe: 4 svežih filejev lososa,1 pest mandljevih lističev, 1 žlico olja, 1 žlico masla, pol žlice moke, 2 dl juhe, 2 žlici najboljšega balzamičnega kisa, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Lososove fileje solite in poprajte ter jih povaljajte v mandljevih lističih. Na vročem olju jih z vseh strani opecite, dodajte maslo in moko, ju malo popražite in zalijte z juho ter balzamičnim kisom. Na močnem ognju dušite toliko časa, da se omaka malo zgosti. Fileje zložite na krožnik, jih prelijte z omako in postrezite s pirejem iz bučk in krompirja.

Ananasov kolač z mandlji
Sestavine: 1 limona, 5 dag masla, 15 dag sladkorja v prahu, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, 5 dag moke, 1 pecilni prašek, 20 dag drobno zmletih mandljev, maslo za pekač in 1 cel svež ananas ali konzervo ananasovih rezin (kompot).
Postopek:
Maslo ogrejte na sobno temperaturo in ga skupaj s sladkorjem penasto umešajte. Nato drugega za drugim dodajte jajce in rumenjaka, nato moko, pecilni prašek, mandlje in limonino lupinico ter zmešajte, da dobite gladko maso. Pekač s premerom 22 centimetrov namažite z maslom in ga pomokajte. V pekač vlijte testo in nanj naložite olupljen in na rezine narezan ananas. Rahlo ga pritisnite v testo in postavite v na 170 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite približno 40 minut.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=3876
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.

HUJŠANJE

Pri hujšanju nam lahko pomaga plahtica. V liter vode damo pest zeli, pustimo stati, precedimo, pijemo 3 x na dan med obroki po 1 kozarec.

Bučno meso je nizkokalorično.

Beluši.

Kumarice.

Grozdna kura. Vsak dan pojemo 1.2 kg grozdja, 14 dni.

Limona z mlačno vodo vsako jutro.

Paradižnik. 100 g paradižnika ima 19 kalorij.

Kvas. Po jedi pojemo za velikost lešnika ali oreha svežega kvasa.

Jabolčni kis. 1-2 žlički zmešamo z vodo. pijemo 3x na dan.

Glog. Glogov zavretek preprečuje zamaščenost.