BAZILIKA (Ocymum basilicum L.)

DRUŽINA: USTNATICEDuga imena: bažuljek, bosiljek, božilek, bržilka, »pistou« (francosko)
Značaj: sladek, pekoč, lahko grenak,zelo topel, suh
Učinkovine: estragenol in druga hlapna olja, tanini, bazilikina kafra.
Zdravilne lastnosti: deluje protidepresivno, protivnetno, krepčilno, preprečuje bruhanje, odpravlja vetrove, zdravi mrzlico, lajša izkašljevanje in srbenje. Poznamo več vrst bazilike, najbolj znana he tulsi ali posvečena bazilika v Indiji. Če je njen sok posvečen, ga imenujejo pijača dolgoživosti. Bazilika preprečuje razna vnetja, pospešuje prebavo, poživlja in pomirja. Sveta bazilika je zelo uporabljana v ajurvedski medicini. Znanstvene raziskave so dokazale njen vpliv na glikemični indeks in s tem sladkorno bolezen. Ugodno vpliva na stres, izboljšuje koncentracijo in spomin. Koristna je pri zdravljenju senenega nahoda in astme.

Liste uporabljamo v kuhinji kot dišavo, lahko pa se uporablja tudi cvetove, ker pospešujejo prebavo.

Bazilika blaži živčnost, pomaga otrokom, ki slabo spijo, pri odraslih pa pomaga proti vrtoglavici, trebušnim krčem, kašlju in angini. Pomaga tudi pri migreni želodčnega ali živčnega izvora. Poleg tega ima bazilika tudi dve odliki, in sicer pospešuje izločanje materinega mleka in zdravi afte, če si z njo izplakujemo usta. Ugodno vpliva na prebavo in lajša odvajanje vetrov. Bazilika vsebuje karotenoid lutein in zeaksantin, ki tvorita pigmentni sloj očesne mrežnice, in tako ščiti vidne celice pred UV žarki. Bazilika je odločen antioksidant in deluje zaščitno na jetrne celice. Zadnje raziskave dokazujejo, da z baziliko lahko obvladujemo sladkorno bolezen.

 ZNAČILNOSTI: Bazilika je sestrična mete, šetraja in timijana, doma pa je v Indiji. V Evropo jo je prinesel Aleksander Veliki.
Bazilika je majhna, do 50 cm visoka rastlina, z redko nazobčanimi listi in belkastimi ali rožnatimi cvetovi. Je enoletnica.
NABIRANJE: Baziliko sejemo februarja ali marca, maja jo presadimo. Cvetje in liste nabiramo tik pred razcvetom, v začetku poletja. V kolikor bazilike ne gojite sami, pazite da bo sveža in gojena na primernem kraju.
PRIPRAVA in UPORABA

Bazilikin čaj: Učinkovit je proti živčnosti, tesnobi, migreni, kašlju, angini, aknam: v 1l vode dodamo 20 do 40 ščepcev suhih lističev in cvetov. Spijemo 2 do 3 skodelice dnevno.

Prevretek: Je dobro poživilo, poleg tega pa pospešuje tudi izločanje materinega mleka: v 1l vode dodamo slabo pest posušene bazilike. Spijemo 2 skodelici dnevno.

Za izpiranje ust, če imamo afte: v 1l vode dodamo 2 pesti posušene bazilike.

Kopeli rok in nog: Delujejo krepčilno, izvajamo jih enkrat tedensko: na 1l vode dodamo 1 do 2 prgišči svežih ali napol posušenih listov in cvetov.

Sok iz listov uporablja ajurvedska medicina za krepitev po kačjem piku ter proti prehladom, kašlju, kožnim obolenjem in vnetju ušes. Sok pomaga tudi pri živčni izčrpanosti.

Kulinarika: Iz bazilike pripravimo okusen pesto, ki je najbrž najbolj znan pripravek iz bazilike. V Italiji, ki je domovina pesta, baziliko shranijo za zimo tudi tako, da z bazilikinimi listi napolnijo vrč, liste solijo, prelijejo z olivnim oljem in nepredušno zamašijo ter postavijo v hladilnik.

Špageti s pestom
Sestavine za 2-4 osebe: 60 g svežih bazilikinih listov,2-4 stroki česna,4 žlice hladnega deviškega oljčnega olja30 g pinjol,4 žlice sveže naribanega parmezana, sol, 500 g špagetov.

Postopek:Baziliko, česen in pinjole damo v multipraktik in jih zmešamo v kašo, upočasnimo vrtenje in počasi vlivamo olje. Ko je zmes dobro premešana, dodamo nariban sir in za trenutek še enkrat vključimo mešalnik. Zmes preložimo v kozico in jo po potrebi dosolimo. V slanem kropu skuhamo špagete, jih odcedimo, preložimo v skledo in potresemo s pestom. Serviramo vroče.
Hranjenje bazilike po "italijansko". Lističe bazilike potrgamo tik pred cvetenjem, jih naložimo v kozarec, posolimo in zalijemo z olivnim oljem, kozarec zapremo in shranimo v hladilniku.
Pesto genovese: Sveže baziliko, pinjole, česen, parmezan ali trdi ovčji sir pekorino in oljčno olje damo v multipraktik ter mešajmo toliko časa, da pasta postane gladka. Ta recept lahko prilagodite za vse peste. Namesto bazilike lahko uporabite rukvico, čemaž, peteršilj ali kar mešanico zelišč. Namesto pinjol lahko uporabimo druge oreščke, bučna semena ali semena sončnic. Prav tako lahko zamenjamo olivno olje z drugimi. Pesto lahko dodatno začiniti s čilijem, gorčico in poprom.
Kot začimba se prileže: v vseh jedeh s paradižnikom je nepogrešljiva, poda se v zelenjavnih jedeh, predvsem grahovih in fižolovih. Dodajmo jo v prikuhe, sveže solate, zeliščen namaze in omake, v tekočino za kuhanje rib, k pečenim ribam itd. Ker v kuhanih jedeh hitro izgubi aromo, jo dodamo na koncu kuhanja.

Uporabna je v solati, namazih, v kuhanih jedeh kot je krompir, grah, špinača, cvetača, fižolu, jajčevcem in seveda paradižniku. Nekateri jo kombinirajo z ananasom v sadnih solatah, v rižotah, z mesom, ribami. Dodamo jo vedno na koncu kuhanja.

Poznamo preko 60 vrst bazilike, zato poiščite svojo najljubšo.

ALI VEŠ: Bazilika je naravno razkužilo. Njeno eterično olje pomešamo npr. z oljem čajevca in in njim poškropimo delovne površine v kuhinji. Bazilika odganja muhe, poleti postavimo pošek bazilike na mizo, če jemo na vrtu..

OPOZORILO: Nosečnice in doječe matere naj se pripravkom iz bazilike izogibajo, ne dajemo je dojenčkom ali majhnim otrokom.

Opozorilo:
Zapis je zgolj informativnega značaja. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi: preprosta hrana za preživetje, 2000
Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vprašanj o zeliščih, 2009

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010
Sanja Lončar et al.: Ščepec rešitve, Svetovanje Aleš Pevec, 2012