DRUŽINA: KOBULNICEDruga imena: zdravilni gozdni koren, vrtna angelika, vrtna vanelka, žlahtna angelika
Značaj: sladek, pekoč, topel, na splošno suši.
Uporabni deli: listi, stebla, semena, korenine,
ZNAČILNOSTI: Izvira iz S. Evrope, danes pa je razširjena tudi v S. Aziji. Največkrat raste v gorah ali na močvirnatih travnikih. Kot zelišče in začimbo so jo gojili že na samostanskih vrtovih, ker so verjeli, da preprečuje kugo.
Opozorilo:
Zraste do 2 metra visoko, ima votlo steblo. Cveti poleti. Cvetje je zeleno-belo, v obliki kobulastega socvetja. Je izredno dekorativna rastlina. Njene korenine so dolge in mesnate, uporabljamo jih kot začimbo in kot zdravilno rastlino.
Na vrtu preživi angelika tudi 3-4 leta, v naravi je dvoletnica. Odmre po cvetenju. Če ji porežemo popke preden se razcvetijo, se bo vedla kot pol trajnica. Zaseje se sama, lahko pa jo razmnožujemo semenom, ki ga sejemo pozno poleti ali pa z deljenjem korenin. Za rast potrebuje bogato humusno zemljo in polsenco. V takih okoliščinah se hitro razraste. Za domači vrt popolnoma zadostuje ena sama sadika angelike, ki jo je najbolje kupiti kar v vrtnariji.
Na vrtu preživi angelika tudi 3-4 leta, v naravi je dvoletnica. Odmre po cvetenju. Če ji porežemo popke preden se razcvetijo, se bo vedla kot pol trajnica. Zaseje se sama, lahko pa jo razmnožujemo semenom, ki ga sejemo pozno poleti ali pa z deljenjem korenin. Za rast potrebuje bogato humusno zemljo in polsenco. V takih okoliščinah se hitro razraste. Za domači vrt popolnoma zadostuje ena sama sadika angelike, ki jo je najbolje kupiti kar v vrtnariji.
UČINKOVINE: eterična olja, grenki alkaloidi, tanini, vosek, smole, pektin, kumarini.
Učinkuje podobno kot kolmež. Sorodna je s sladkim janežem in s kumino. Cvetove uporabljamo suhe in sveže. Liste nabiramo zgodaj poleti preden cveti, jih posušimo, ker tako najbolj ohranijo aromo. Stebla nabiramo pred cvetenjem.
Najmanj dvoletno koreniko kopljemo v jeseni, jo operemo, zrežemo po dolgem na štiri dele. Sušimo jo na umetni toploti, najbolje kar v pečici pri nizki temperaturi, da ne izgubi arome. Sušimo toliko časa, da postane korenina lomljiva. Kose korenine shranimo v laneni vrečki. Najbolj učinkovite so tinkture in kapljice iz angelikine korenine. Čaje kuhamo iz listov in cvetov.
KAJ ZDRAVI: Čaj pomirja živce, migreno, pospešuje potenje in povečuje prožnost žil. Čaj tudi čisti dihala, ustno votlino, grlo, saj pospešuje potenje in izkašljevanje sluzi. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, ublaži simptome slabega teka, prebavnih motenj in slabosti.
Pri prebavi umirja krče, napenjanje, vznemirjenje črevesja, čisti kri. Zunanje uporabljamo čaj kot obkladek ter za izpiranje turov in izpuščajev. Lahko si pripravimo kopel, ki pomirja in pomaga pri revmi.
PRIPRAVA IN UPORABA
Angelikin čaj: z 1/2 litra vrele vode prelijemo žličko angelikinih listov in pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Pijemo pred obrokom, ker pomirja želodec in vzbuja tek.
Kopel: kopel pripravimo tako, da v 1l vode zavremo 120g nasekljane posušene korenine, jo kuhamo 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopel.
V kopeli smo le nekaj minut, ker angelikini sokovi lahko povzročijo kožno vnetje. Kljub temu priporočajo različni viri različno dolžino kopanja. Revmatiki naj bi si privoščili po dve kopeli na dan po 15 minut. Kljub vsemu velja previdnost.
Čaj iz korenine: eno žlico drobno nasekljane korenine zavremo v skodelici vode, takoj odstavimo, počakamo 2-3 minute in precedimo. Na dan spijemo lahko do tri skodelice čaja.
Vino: 60g dobro nasekljane suhe korenine prelijemo z 1l belega vina, pustimo 5-7 dni, precedimo in shranimo v dobro zaprti steklenici. Pijemo po kozarčkih v primeru prebavnih motenj.
Kandirana angelikina stebla: pripravimo jih tako, da na koščke narezano steblo poparimo, zato povrhnjica odstopi in stebla z lahkoto olupimo. Olupljene namočimo še za nekaj časa v vodo, potem pa jih osušimo. Enako količino sladkorja kot stebel (stehtamo) stopimo v eni tretjini vode, da nastane gost sirup, s katerim prelijemo stebla. Naslednji dan stebla spet namočimo v sirup, ki mu prilijemo malo vode in kuhamo, dokler voda ne povre, sladkor pa kristalizira.
Angelika kot začimba: z nasekljanimi listi ali stebli začinjamo solate, omake, juhe ali sladice. Lahko jih pražimo kot zelenjavo, stebla so okusna tudi surova. Blaširani mladi poganjki so primerni tudi za solate. Liste in stebla uporabljamo kot začimbo za marinade in tekočine, v katerih kuhamo morsko hrano.
V skandinavskih deželah angeliko pripravijo kot zelenjavno jed tako, da jo kuhajo na sopari ali prevrejo. Zelenjava ima muškaten- grenko-sladek okus. Delčke korenin in koščke stebel dodajamo za okus alkoholnim pijačam. Posušena semena in stebla se uporabljajo namočena ali v eteričnih oljih, v vermutu ali likerjih ( npr. benediktinec).
Učinkuje podobno kot kolmež. Sorodna je s sladkim janežem in s kumino. Cvetove uporabljamo suhe in sveže. Liste nabiramo zgodaj poleti preden cveti, jih posušimo, ker tako najbolj ohranijo aromo. Stebla nabiramo pred cvetenjem.
Najmanj dvoletno koreniko kopljemo v jeseni, jo operemo, zrežemo po dolgem na štiri dele. Sušimo jo na umetni toploti, najbolje kar v pečici pri nizki temperaturi, da ne izgubi arome. Sušimo toliko časa, da postane korenina lomljiva. Kose korenine shranimo v laneni vrečki. Najbolj učinkovite so tinkture in kapljice iz angelikine korenine. Čaje kuhamo iz listov in cvetov.
KAJ ZDRAVI: Čaj pomirja živce, migreno, pospešuje potenje in povečuje prožnost žil. Čaj tudi čisti dihala, ustno votlino, grlo, saj pospešuje potenje in izkašljevanje sluzi. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, ublaži simptome slabega teka, prebavnih motenj in slabosti.
Pri prebavi umirja krče, napenjanje, vznemirjenje črevesja, čisti kri. Zunanje uporabljamo čaj kot obkladek ter za izpiranje turov in izpuščajev. Lahko si pripravimo kopel, ki pomirja in pomaga pri revmi.
PRIPRAVA IN UPORABA
Angelikin čaj: z 1/2 litra vrele vode prelijemo žličko angelikinih listov in pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Pijemo pred obrokom, ker pomirja želodec in vzbuja tek.
Kopel: kopel pripravimo tako, da v 1l vode zavremo 120g nasekljane posušene korenine, jo kuhamo 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopel.
V kopeli smo le nekaj minut, ker angelikini sokovi lahko povzročijo kožno vnetje. Kljub temu priporočajo različni viri različno dolžino kopanja. Revmatiki naj bi si privoščili po dve kopeli na dan po 15 minut. Kljub vsemu velja previdnost.
Čaj iz korenine: eno žlico drobno nasekljane korenine zavremo v skodelici vode, takoj odstavimo, počakamo 2-3 minute in precedimo. Na dan spijemo lahko do tri skodelice čaja.
Vino: 60g dobro nasekljane suhe korenine prelijemo z 1l belega vina, pustimo 5-7 dni, precedimo in shranimo v dobro zaprti steklenici. Pijemo po kozarčkih v primeru prebavnih motenj.
Kandirana angelikina stebla: pripravimo jih tako, da na koščke narezano steblo poparimo, zato povrhnjica odstopi in stebla z lahkoto olupimo. Olupljene namočimo še za nekaj časa v vodo, potem pa jih osušimo. Enako količino sladkorja kot stebel (stehtamo) stopimo v eni tretjini vode, da nastane gost sirup, s katerim prelijemo stebla. Naslednji dan stebla spet namočimo v sirup, ki mu prilijemo malo vode in kuhamo, dokler voda ne povre, sladkor pa kristalizira.
Angelika kot začimba: z nasekljanimi listi ali stebli začinjamo solate, omake, juhe ali sladice. Lahko jih pražimo kot zelenjavo, stebla so okusna tudi surova. Blaširani mladi poganjki so primerni tudi za solate. Liste in stebla uporabljamo kot začimbo za marinade in tekočine, v katerih kuhamo morsko hrano.
V skandinavskih deželah angeliko pripravijo kot zelenjavno jed tako, da jo kuhajo na sopari ali prevrejo. Zelenjava ima muškaten- grenko-sladek okus. Delčke korenin in koščke stebel dodajamo za okus alkoholnim pijačam. Posušena semena in stebla se uporabljajo namočena ali v eteričnih oljih, v vermutu ali likerjih ( npr. benediktinec).
Opozorilo:
Zavarujmo si oči, da ne pridejo v stik s tekočino, v kateri smo kuhali ali namakali angeliko. Nosečnice naj se izogibajo angeliki, ker lahko povzroči splav ali poškoduje živčni sitem. Zaradi kumarinov, ki jih vsebuje angelika, postane koža občutljivejša na sončne žarke. Če uživamo angeliko in se izpostavljamo UV žarkom, lahko kombinacija izzove dermatitis, zato se je takrat, kadar uživamo angelikine pripravke, bolje izogibati pretiranemu soncu. Še posebej to velja za olje in mazanje z njim. Velikim in pogostim odmerkom se morajo izogibati sladkorni bolniki, ker angelika vsebuje sladkor. Ker sodi med "vroče" rastline, se je moramo izogibati pri vročinskih stanjih, ker lahko povzroči nezaželene učinke.
Viri: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992
Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010
mene pa zanima ali bi se dalo kje kupiti korenino angelike, al jo moraš posaditi
OdgovoriIzbrišikorenino angelike se kupi v prodajalnah s čaji Jasmin (ena je v Kranju)
Izbriši