KOLMEŽ (Acorus calamus L.)

Druga imena: deveta srajčica, kolmeš, meček, prsni koren, sablja, sivi,/široki loček
Družina: kačnikovke
Učinkovine: eterično olje, grenčine, čreslovine, vitamini, škrob, azaron
Droga: korenina
Zdravilne lastnosti: pri težavah s prebavili in želodcem, okvari trebušne slinavke, ureja želodčno kislino

Rastlina izvira iz Azije. Je okrog meter visoka močvirnata trajnica. Pogosto raste ob ribnikih in močvirjih v Evropi in severovzhodni Ameriki. Pri nas ne dozori, ampak se le nespolno razmnožuje. Korenika vsebuje od 2 do 9 odstotkov zdravilnega eteričnega olja, le-to pa različen delež potencialno strupene spojine beta-azaron, vsebnost v evropskem olju je do 10-, indijskem pa 96-odstotna, medtem ko ga ameriško ne vsebuje. Svet Evrope razvršča kolmež v skupino naravnih začimb N3, ki se smejo dodati živilom na tradicionalni način, čeprav ni na voljo dovolj izsledkov o možni strupenosti. Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin ga razvršča v kategorijo Z, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila, kot začimba pa spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Kolmež je čislan že od starih časov kot eno najmočnejših sredstev za spodbudo teka in urejanje prebave, poljudne knjige o zdravilnih rastlinah pa ga hvalijo kot čudežno zdravilo. Po izročilu se rabi pri akutnih in kroničnih prebavnih motnjah, črevesnih krčih in vetrovih ter pomanjkanju želodčne kisline in teka, saj pospeši obilno izločanje sline ter želodčnih in črevesnih prebavnih sokov, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedi. Pospešil naj bi tudi splošno celično presnovo, krepil osrednji živčni sestav ter pomirjal. Droga je sestavina mnogih zeliščnih zmesi za želodec, izvlečki sestavljajo zdravila proti želodčno-črevesnim in žolče vodnim težavam, eterično olje pa je le v pripravkih za zunanjo rabo.

Krop se prelije čez pol žličke(1,5g) droge, lahko se prelije tudi hladna voda in krajši čas zavre, po 3-5 minutah pa se precedi. Kot aromatična grenčina se popije skodelica med obroki do 3-krat na dan. čaj pomaga proti zgagi, preveliki količini kisline v želodcu, želodčnim razjedam, napihnjenosti, slabi prebavi. Korenino moramo pred sušenjem olupiti. Za kopel se uporabi 100 g droge skuhamo v 1 litru vode, in dodamo kopeli. Kopel pomaga proti ozeblinam, revmatizmu, sladkorni bolezni, pasastim izpuščajem, prhljaju, kožnim lišajem. Sok pomaga pri očesnih vnetjih ter vnetjih ustne votline ter žrela. Pri sladkorni bolezni čez noč namočimo čajno žličko kolmeževih korenin v skodelico hladne vode. Zjutraj pogrejemo, precedimo in spijemo en požirek red jedjo, dnevno največ 6 požirkov.

Novejša dognanja : V številnih raziskavah so proučevali zlasti eterično olje. Deluje proti krčno z neposrednim učinkom na gladke mišice, zavre pa tudi želodčno razjedo ter uniči nekatere kužne bakterije v žrelu in želodcu. Zmožno je antidepresivnega delovanja, ker zavira dejavnost encima monoaminooksidaze. Pomirja in podaljša spanje po uspavalih ter stopnjuje morfinski učinek. Zunanje odpravi uši in odganja nadležne žuželke.

OPOZORILO: Strupen je beta-azaron oziroma kolmeževo eterično olje, če ga le-to vsebuje v zadostni množini, kar pa je predvsem odvisno od genetske zvrsti. Učinkovina je rakotvorna za dvanajstnik in jetra, najbrž pa strupena tudi za dedno zasnovo in poškoduje kromosome. Najvarnejši je ameriški kolmež, ker ne vsebuje beta-azarona, najnevarnejši pa indijski, ki ga vsebuje zelo dosti. Evropski z zelo malo azarona je praktično varen, izogniti se je le treba čezmernim odmerkom in dolgotrajni rabi. Kolmež bi lahko zvečal zdravilski učinek antidepresivov. Med nosečnostjo naj se ne uporablja, saj je zmožen delovati strupeno, prav tako ne med dojenjem, saj ni znano, ali se izloča v materino mleko ali ne.

Viri: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1517
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

ANGELIKA (Angelica archangelica)

DRUŽINA: KOBULNICE
Druga imena: zdravilni gozdni koren, vrtna angelika, vrtna vanelka, žlahtna angelika
Značaj: sladek, pekoč, topel, na splošno suši.

Uporabni deli: listi, stebla, semena, korenine,

ZNAČILNOSTI: Izvira iz S. Evrope, danes pa je razširjena tudi v S. Aziji. Največkrat raste v gorah ali na močvirnatih travnikih. Kot zelišče in začimbo so jo gojili že na samostanskih vrtovih, ker so verjeli, da preprečuje kugo.

Zraste do 2 metra visoko, ima votlo steblo. Cveti poleti. Cvetje je zeleno-belo, v obliki kobulastega socvetja. Je izredno dekorativna rastlina. Njene korenine so dolge in mesnate, uporabljamo jih kot začimbo in kot zdravilno rastlino.

Na vrtu preživi angelika tudi 3-4 leta, v naravi je dvoletnica. Odmre po cvetenju. Če ji porežemo popke preden se razcvetijo, se bo vedla kot pol trajnica. Zaseje se sama, lahko pa jo razmnožujemo semenom, ki ga sejemo pozno poleti ali pa z deljenjem korenin. Za rast potrebuje bogato humusno zemljo in polsenco. V takih okoliščinah se hitro razraste. Za domači vrt popolnoma zadostuje ena sama sadika angelike, ki jo je najbolje kupiti kar v vrtnariji.

UČINKOVINE: eterična olja, grenki alkaloidi, tanini, vosek, smole, pektin, kumarini.

Učinkuje podobno kot kolmež. Sorodna je s sladkim janežem in s kumino. Cvetove uporabljamo suhe in sveže. Liste nabiramo zgodaj poleti preden cveti, jih posušimo, ker tako najbolj ohranijo aromo. Stebla nabiramo pred cvetenjem.

Najmanj dvoletno koreniko kopljemo v jeseni, jo operemo, zrežemo po dolgem na štiri dele. Sušimo jo na umetni toploti, najbolje kar v pečici pri nizki temperaturi, da ne izgubi arome. Sušimo toliko časa, da postane korenina lomljiva. Kose korenine shranimo v laneni vrečki. Najbolj učinkovite so tinkture in kapljice iz angelikine korenine. Čaje kuhamo iz listov in cvetov.

KAJ ZDRAVI: Čaj pomirja živce, migreno, pospešuje potenje in povečuje prožnost žil. Čaj tudi čisti dihala, ustno votlino, grlo, saj pospešuje potenje in izkašljevanje sluzi. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, ublaži simptome slabega teka, prebavnih motenj in slabosti.

Pri prebavi umirja krče, napenjanje, vznemirjenje črevesja, čisti kri. Zunanje uporabljamo čaj kot obkladek ter za izpiranje turov in izpuščajev. Lahko si pripravimo kopel, ki pomirja in pomaga pri revmi.

PRIPRAVA IN UPORABA

Angelikin čaj: z 1/2 litra vrele vode prelijemo žličko angelikinih listov in pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Pijemo pred obrokom, ker pomirja želodec in vzbuja tek.

Kopel: kopel pripravimo tako, da v 1l vode zavremo 120g nasekljane posušene korenine, jo kuhamo 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopel.

V kopeli smo le nekaj minut, ker angelikini sokovi lahko povzročijo kožno vnetje. Kljub temu priporočajo različni viri različno dolžino kopanja. Revmatiki naj bi si privoščili po dve kopeli na dan po 15 minut. Kljub vsemu velja previdnost.

Čaj iz korenine: eno žlico drobno nasekljane korenine zavremo v skodelici vode, takoj odstavimo, počakamo 2-3 minute in precedimo. Na dan spijemo lahko do tri skodelice čaja.

Vino: 60g dobro nasekljane suhe korenine prelijemo z 1l belega vina, pustimo 5-7 dni, precedimo in shranimo v dobro zaprti steklenici. Pijemo po kozarčkih v primeru prebavnih motenj.

Kandirana angelikina stebla: pripravimo jih tako, da na koščke narezano steblo poparimo, zato povrhnjica odstopi in stebla z lahkoto olupimo. Olupljene namočimo še za nekaj časa v vodo, potem pa jih osušimo. Enako količino sladkorja kot stebel (stehtamo) stopimo v eni tretjini vode, da nastane gost sirup, s katerim prelijemo stebla. Naslednji dan stebla spet namočimo v sirup, ki mu prilijemo malo vode in kuhamo, dokler voda ne povre, sladkor pa kristalizira.

Angelika kot začimba: z nasekljanimi listi ali stebli začinjamo solate, omake, juhe ali sladice. Lahko jih pražimo kot zelenjavo, stebla so okusna tudi surova. Blaširani mladi poganjki so primerni tudi za solate. Liste in stebla uporabljamo kot začimbo za marinade in tekočine, v katerih kuhamo morsko hrano.

V skandinavskih deželah angeliko pripravijo kot zelenjavno jed tako, da jo kuhajo na sopari ali prevrejo. Zelenjava ima muškaten- grenko-sladek okus. Delčke korenin in koščke stebel dodajamo za okus alkoholnim pijačam. Posušena semena in stebla se uporabljajo namočena ali v eteričnih oljih, v vermutu ali likerjih ( npr. benediktinec).

Opozorilo:

Zavarujmo si oči, da ne pridejo v stik s tekočino, v kateri smo kuhali ali namakali angeliko. Nosečnice naj se izogibajo angeliki, ker lahko povzroči splav ali poškoduje živčni sitem. Zaradi kumarinov, ki jih vsebuje angelika, postane koža občutljivejša na sončne žarke. Če uživamo angeliko in se izpostavljamo UV žarkom, lahko kombinacija izzove dermatitis, zato se je takrat, kadar uživamo angelikine pripravke, bolje izogibati pretiranemu soncu. Še posebej to velja za olje in mazanje z njim. Velikim in pogostim odmerkom se morajo izogibati sladkorni bolniki, ker angelika vsebuje sladkor. Ker sodi med "vroče" rastline, se je moramo izogibati pri vročinskih stanjih, ker lahko povzroči nezaželene učinke.

Viri: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010