REPUH, NAVADNI (Petasites hybdridus L.)

Druga imena: klobčič, klobukovje, koželjc, kužni koren, lapiž, lapuž, lepiš, lupelje, jajčastokraki repuh, zdravilni repuh, štič.
Družina: nebinovke/košarice

Učinkovine: eterično olje, alkaloid petasitin, inulin, čreslovina, sluz

Zdravilne lastnosti: zniževanje telesne temperature in priti žolčnim kolikam, bronhialnim boleznim, proti želodčnim težavam, kroničnih vnetjih želodčne sluznice, vnetjih sečevoda, glavobolu, bolečinah v tilniku (nanj polagamo sveže liste)

Za pripravo droge nabiramo liste, ko so velik za dlan, korenino pa preden marca ali aprila požene cvetno steblo. Dve čajni žlički obeh drog prelijemo s skodelico mrzle vode, zavremo, pustimo stati 10 minut, popijemo. Tako pripravljen čaj znižuje telesno temperaturo, pospešuje izločanje urina, blaži krče, topi sluz.

Sveži listi pomagajo pri gnojnih ranah in odrgninah.

OPOZORILO: Repuh vsebuje v vseh rastlinskih delih zelo spremenljivo količino pirolizidinskih alkalolidov z nenasičenim jedrom, za katere vemo, da poškodujejo organe, še posebno jetra. Na poskusnih živalih so dokazali tudi njihovo rakotvornost in strupenost za dedno zasnovo. Vsebuje jih tudi nekaj drugih znanih zdravilnih rastlin, med njimi zlati grint, boraga, gabez in lapuh; ameriški slamnik pa vsebuje pirolizidinske alkaloide z nasičenim jedrom in je varen. Zaradi neutemeljene učinkovitosti in premajhne varnosti navadnega repuha ne priporočamo za zdravilo.

Viri: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1548

Jurgen Saupe: Naravni zdravnik

Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

LAPUH (Tussilago farfara)

Druga imena: klobčič, lepje, lapušček, lepiš, lepuh, oslova stopinja, potočenca, repuh, svinjarica.
Značaj: topel, pekoč, nekoliko sladek
Družina: nebinovke/košarice
Učinkovine: grenčina, čreslovina, organske spojine, sluz, inulin, cink, eterično olje, glikozide, kalij, kalcij, natrij, magnezij in alkaloid senkirkin, ki je zdravju nevaren. Povzročal naj bi pri poskusih na živali celo rak jeter.
Zdravilni učinek: Pomaga proti prehladnim obolenjem, vnetjem prsi in žrela, hripavosti, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste pa do junija. Liste in cvetove dobro posušimo v senci in jih med seboj pomešamo. Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički mešanice in skodelico vode. Čaj pustimo kratek čas stati, pijemo še toplega. Lapuhov čaj čisti kri. Uporabljamo ga tudi zunanje pri opeklinah, vnetjih, oteklinah, vnetjih krčnih žil. Ljudsko zdravilstvo je celo priporočalo polaganje svežih listov na čelo, če nas muči glavobol, sok listov pa si nakapamo v uho pri vnetjih srednjega ušesa.



Pri bronhitisih inhaliramo vroč čaj, ki nam olajša izkašljevanje.

V maju zrasle liste lahko uporabljamo kot jušno zelenjavo ali kot solato, ker vsebujejo veliko vitamina C.



Pri prsnem čaju lahko dodamo za boljše učinkovanje še drobnolistni lučnik in ozkolistni trpotec. Priporoča se največ tri skodelice dnevno.

Čaj zoper naduho: V enakem razmerju zmešamo lapuh, trpotec in žajbelj. Skuhamo čajno žličko zdrobljenih brinovih jagod v 1/4 litra vode (10 minut), ko prevretek odstavimo dodamo še žličko mešanice z lapuhom, pokrijemo in pustimo stati še 10 minut. Pijemo 3x na dan po eno skodelico. Čaje precedimo skozi gosto krpo, da ustavimo dlačice lapuha, ki dražijo sluznico.



OPOZORILO: Po zadnjih dognanjih vsebuje lapuh tudi alkaloid serkirkin, ki je zdravju nevaren, saj je pri poskusih na živalih povzročil rak jeter, zato je pri uživanju lapuhovih preparatov potrebna izjemna previdnost, oziroma bolje, da se jim popolnoma izogibamo. V nekaterih državah je zato raba lapuha prepovedana.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,