ZIMZELEN (Vinca minor L.)

Zimzelen je dobil ime po tem, da tudi pozimi ohranja svoje zeleno barvo. Navsezgodaj spomladi razpre svoje izredno lepe, žal pa ne zdravilne cvetove. Zdravilni so listi. Nabirajo in uživajo naj jih slabokrvni in potrti ljudje. Že v antiki so prepoznali njegove zdravilne učinke in ga predpisovali zoper drisko, kačji pik, zobobol, bolečine rodil in krvavitve iz nosu. Kot učinkovito zdravilo za prsne bolezni se je uveljavil za časa francoskega kralja Ludvika XIV. Zimzelenov čaj žene na vodo, zdravi drisko, hemoroide in beli tok, čisti kri, blaži starostne težave.

Glavne učinkovine v listih so: čreslovina, pektin in grenčine.

Zdravilne lastnosti: Ljudsko izročilo pripisuje čaju iz zimzelenovih listov, da ustavlja krvavenje iz pljuč, zdravi zlato žilo in želodčne katarje, suši mleko materam, da prenehajo dojiti. uporablajli so ga za zdravlenje kožnih bolezni. Nedavne razskave so pokazale, da alkaloidi predvsem vinkamin širijo krvne žile v možganihin izboljšujejo možganski krvni obtok in koristijo različnim možganskim obolenjem. Priporočajo ga pri duševnih boleznih staranja, motenj zbranosti, izgube spomina. Leta 1996 so dokazali, da učinkuje na demenco. Iz rastline pridelujejo citostatike za kemoterapijo različnih vrst raka. Samostojen zimzelenov čaj pa je učinkovito zdravilo za kožne izpuščaje. Z njim vsako jutro umivamo nečisto kožo.

Liste posušimo. Obkladki iz listov, ki so samo poparjeni ali obkladki iz čaja zdravijo zlato žilo.

Zimzelen je zaradi svoje upornosti in trdoživosti simbol nesmrtnosti. Obožuje bukove in mešane gozdove, jase in grmičevje. Prepoznali ga bomo po zimzelenih listih, po katerih je dobil ime, in po cvetovih s petimi listi, zvitimi kot propeler. Seveda pa tudi po njihovi nebesno modri ali bledo vijoličasti barvi, s katerima se zimzelen okrasi od aprila naprej. Zimzelenove liste nabiramo, tik preden začne cveteti, ker imajo takrat največ učinkovin. Povežemo jih v šopke in sušimo v senci in zračnem prostoru. Lahko pa uporabimo tudi sveže liste, saj so vedno zeleni in jih lahko nabiramo skozi vse leto.

Zimzelenov čaj pripravimo kot poparek iz prgišča svežih ali pol prgišča suhih listov na liter vode. Ker je zimzelen zelo oster in grenak, je priporočljivo, da ga do polovice zmešamo z žajbljem. Ta čaj je primeren samo za grgranje pri vnetju grla, zasluzenosti grla in angini. Po nekaterih podatkih pa naj bi celo preprečeval rast raznih novotvorb.

Proti posledicam stranja, pešanja spomina jemljemo kapsule ( 290 mg prahu). Jemljemo eno kapsulo 3 krat na dan po glavnih obrokih.
Tinktura: Jemljemo 15 kapljic 2 krat do 3 krat na dan samo po naročilu zdravnika.

OPOZORILO: Izvlečki iz zimezelena so na voljo samo na recept. Pripravkov ne smejo uporbaljati nosečnice. dr. Katja Galle Toplak pravi, da rastlina ni primerna za samozdravljenje. Nikoli ne uporabljamo izvlečkov, ki jih pripravimo sami iz vseže rastline ali droge. Danes vemo, da alkaloidi iu zimzelena škodljivo vplivajo na kri. Čisti alkaloid vinkamin pa nima nikakršnega škodljivega učinka. Le po nasvetu zdravnika jemljemo gotove pripravke. Nosečnice naj se pripravkom iz zimzelena izogibajo.

V starejših zeliščarskih knjigah še svetujejo za zniževanje krvnega tlaka pripravo preliva: žlico zdrobljenih listov dodamo 2 litroma vode in pustimo pokrito 2 uri. Použijemo 3-krat na dan po eno veliko žlico preliva pred jedjo. Manj znano je, da zimzelen gasi žejo pri sladkorni bolezni in jo tudi zdravi. Simon Ašič piše, da ga najpogosteje uporabljamo kot dodatek čajnim mešanicam, ki blažijo starostne težave, kot so občutek strahu in tesnobe, živčni nemir, sitnost. Skupaj s šentjanževko lajša depresivna stanja, z glogom dopolnjuje njegovo zdravilnost pri srčni mišici. Zaradi alkaloidov zimzelen zmerno uporabljamo, bolje ga je uživati v čajnih mešanicah. Tudi z meliso se zelo dobro ujame.

Dr. Katja Galle- Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=18368 (Pavla Kliner)

Naravna zdravila, MK ;2007

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

BODIKA, NAVADNA (ilex aquifolium)

Druga imena: bodičje, bodič, bolžje drevece, božji les, črnec, črnika, lesec, ostrolistnica, rosi konj, rusikonjevina, zimzelen

Družina: bodikovke

Droga: listi

Učinkovine: grenčine, čreslovine, vosek, soli

Zdravilne lastnosti: proti protinu in revmi, proti gripi in prehladu. Liste bodike nabiramo od julija do septembra, po cvetenju. Iz dveh jedilnih žlic droge pripravimo čaj tako, da jo prevremo v 1/4 litra vode. Čaj pospešuje izločanje sečnine in strupov, delovanje ledvic in jeter, pljuč in kože. Ker je sam po sebi čaj grenak, mu izboljšamo okus z drugim drogami, s sorodnimi učinki. Čaj proti temperaturi vsebuje poleg bodike še encijan, tavžentrožo, rman, vse v enakih delih, medtem ko je vrbinega lubja šestkrat več.

Plodovi so strupeni, po videzu oblasti in omeseneli, velikosti graha, svetleči, imajo 4 do 5 semen.Tudi pozimi ostanejo na vejah. Na mladih vejah je lubje zeleno in bleščeče, na deblu pa pepelnato sivo in razpokano. Uporabljamo mlajše liste, ki jih nabiramo maja in junija. Iz njih pripravljamo zvarek ali alkoholni izvleček. V zdravilstvu se je tinktura iz jagod uporabljala proti epilepsiji.

Mlado lubje bodike so uporabljali za pridobivanje lepila za ptičje limanice, ki ga je mogoče uporabljati tudi za muholovke. Zaradi zimzelenih bodičasto nazobčanih listov in živo rdečih jagod jo gojijo kot okrasno rastlino. Primerna je za dekoracijo in zimzelene šopke ( simbolizira božič ).

OPOZORILO: Jagode zorijo septembra in oktobra, a so strupene. Pred njimi je potrebno opozoriti otroke, saj 20 do 30 jagod jih lahko povzroči smrt.

Viri:http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_bodika

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

Škrlatna trdoleska (Euonymus Atropurpureus)

Rastlina pri nas naravno naj ne bi rastla, a če malo pogooglaš vidiš, da so na angleških straneh povsod za tem latinskim imenom skrivajo isti primerki trdoleske. Vsekakor vsa previdnost, ker je rastlina strupena. David Hoffamann je v knjigi Zelišča pripisuje zdravilnost, češ da ureja delovanje jeter, učinkuje na kožna obolenja, ki so posledica nepravilnega delovanja jeter. Za zdravilne namene naj bi se uporabljale korenine.

V novembru na vrtu poleg okrasnih trav in nekaterih rastlin, ki cvetijo dolgo v jesen, vrt s svojimi listi in plodovi poživi tudi trdoleska. Med trdoleskami najdemo listopadne in zimzelene grmovnice ali majhna drevesa.

Nekatere vrste trdolesk
Navadna trdoleska (E. europaeus)
Navadna trdoleska je listopaden grm, ki najbolje uspeva na dobro odcednih tleh. Ni pa občutljiva glede kislosti in strukture tal. Zraste lahko do 4 m višine, ki jo doseže nekje v 10-20 letih. Spomladi cveti z rumenimi cvetovi, jeseni pa vrt poživi z rdeče-oranžnimi plodovi in barvitim listjem. Potrebuje le rahlo obrezovanje, s katerim zgodaj spomladi odstranimo obolela, poškodovana ali pomrznjena stebla.

Krilata trdoleska (E. alatus)
Krilata trdoleska je v primerjavi z navadno trdolesko nekoliko nižji (do 2,5 m visok) grm. Prepoznamo jo po lahko opaznih plutastih "krilcih", ki jih tvori na steblih. Podobno kot navadna trdoleska ni zahteven glede rastišča. Spomladi cveti z zelenimi cvetovi, jeseni pa se grm obarva v rožnato-rdečih tonih. Poleg listja v jeseni grm krasijo tudi oranžni-rdeči plodovi. Obrezovanje skoraj ni potrebno (enako kot pri navadni trdoleski).

Plazeča trdoleska (E. fortunei)
Plazeča trdoleska je nizek zimzelen grm (do 0,5m višine). Spomladi in jeseni lahko požene do 40 cm dolge poganjke, ki se kasneje dodatno razvejajo. Listje je spomladi, poleti in jeseni obarvano zeleno, medtem ko se pozimi obarva rožnato. Svojim listopadnim sorodnikom je podobna glede nezahtevnosti pri izbiri rastišča. Cvetovi so neopazni in zeleno obarvani.

Japonska trdoleska (E. japonicus)
Japonska trdoleska je še ena zimzelena predstavnica rodu. Pozimi japonska trdoleska ohrani svojo zeleno barvo listja. Cvetovi so podobno kot pri plažeči trdoleski dokaj neopazni.

Razmnoževanje
Vse predstavnike lahko razmnožujemo s potaknjenci iz polzrelega lesa. Navadno trdolesko pa lahko vzgojimo tudi iz semen.

Bolezni
Nezahtevnost glede rastišča je pri trdoleskah dopolnjena še z relativno neobčutljivostjo na bolezni. Podvržene so le okužbi s pepelasto plesnijo. Je pa trdoleska priporočena kot nadomestila za panešpljo (Cotoneaster) v primeru, da je na področju prisotna povzročiteljica bakterijskega hruševega ožiga (Erwinia amylovora).

Strupenost

Vse vrste trdoleske so strupene in povzročajo slabost, če jih zaužijemo.

Vir: http://www.okrasnivrt.com/rastline/grmi/euonymus.php
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

LOVOR (Laurus nobilis)

Druga imena: lovorika, lorbar
DRUŽINA: LOVOROVKE
UČINKOVINE: eterična olja, grenčine, škrob, sladkor, maščobna olja.
Zdravilne lastnosti: lovorovo olje deluje razkužilno, uničuje glivice, krepi. Mazila blažijo revmatične bolečine, izpahe, modrice. Pomaga pri lajšanju razjed in vnetij v ustih. Lajša prebavne motnje, črevesne krče, napenjanje. Pomaga proti želodčnim razjedam. lovorovo olje pospešuje prekrvavitev in razkužuje.

ZNAČILNOSTI: Lovor je od nekdaj simbol uspeha, izjemnih dosežkov (lovorov venec). Spada v družino lovorovk, prihaja iz Azije in je razširjen predvsem po Sredozemlju.

Je trajnica. Raste samoniklo ob morju oziroma na obali kot grm ali drevo. Zrelo drevo raste več kot 20 let in doseže do 10 metrov višine. Spomladi cveti belo-rumeno. Poleti se cvetovi spremenijo v temno vijoličaste jagode.

Gojimo ga tudi kot okrasno rastlino v vrtu ali v čebrih in loncih na balkonu, če ne živimo v sredozemskem podnebju, da ga lažje prezimimo. Za rast mu odgovarja bogata zemlja. Če želimo lovor razmnoževati, potrebujemo moško in žensko rastlino. V loncih ga moramo oblino zalivati in bogato gnojiti predvsem poleti.

Lovor prezimi v temnem prostoru pri temperaturi med 13 in 40°. Je zimzelen grm ali drevo s suličastimi listi, ki imajo valovit rob. Spomladi lovor obrezujemo, z obrezovanjem ga vzgojimo v različnih okrasnih oblikah, na primer v obliki piramide.

Če lovor vzgajamo v loncu, lahko liste obiramo vse leto. Liste uporabljamo sveže ali posušene v kuhinji kot začimbo v joti, fižolovih enolončnicah, ričetu, pri vloženih gobah in drugih vlaganjih v kis, pri jedeh iz divjačine, omakah, ribah, juhah in zeljnih jedeh. Listi so trdi in neprimerni za uživanje, imajo pa odlično aromo, ki se razvije pri daljšem kuhanju, zato ga jedem dodajamo na začetku kuhanja. Dodamo dva ali tri liste na velik lonec. Iz listov lahko pripravimo tudi aperitiv, in sicer tako, da namočimo na 1 liter žganja10 listov in pustimo stati 3-4 tedne. Potem precedimo oziroma odstranimo lovorove liste in aperitiv je pripravljen.

Liste posušimo v temi ali senci, da ohranijo barvo.
Iz listov in jagod stiskajo olje, ki se uporablja v industriji parfumov.

PRIPRAVA IN UPORABA
Lovorjevo olje: Deluje proti krčem, bolečinam in zgoščanju krvi. V aromaterapiji se lovor uporablja pri stanju izčrpanosti, težavah s spominom, depresiji in povsod, kjer želimo vzpodbuditi hitro regeneracijo telesa. Nekateri trdijo, da je najboljše za ustvarjalce, ker prebuja intuicijo.
Olje pospešuje prekrvavitev tkiva, zato se uporablja za masažo, proti opeklinam, otrdelosti sklepov, športnih poškodbah. Ljudska medicina olje uporablja tudi pri zdravljenju živali npr. pri vnetju kravjih vimen.


Lovorjev kis: v litrsko steklenico damo 10-15 lovorovih listov (lahko tudi vejico) in žlico koromačevih semen. Liste prelijemo z jabolčnim kisom, ki mora liste popolnoma prekriti, drugače lahko splesnijo. Steklenico dobro zapremo in za nekaj tednov (najmanj 2) postavimo v temen in hladen prostor.

Kulinarika: kot začimba se uporablja za začinjanje fižolovih jedi, krompirjeve juhe, ričeta, jote, golaža, paprikaša, ragujev, obar in divjačine. Dodajmo ga marinadam in kisu za vlaganje zelenjave. Poda se k ovčetini, ki ji prekrije neprijetne vonj. Pri pripravi jedi je ponavadi dovolj en sam list, da nam jed ne bi postala grenka. Dodamo ga na začetku kuhanja. Lovor je nepogrešljiva začimba v francoski in sredozemski kuhinji. Lovor je pomembna sestavina zeliščnega šopka, ki ga imenujejo bouquet garni: lovor, materina dušica (timijan), peteršilj in poprova zrna. Posušeni lovorovi listi ohranijo aromo eno leto.



Krompir z lovorjevimi listi
Sestavine za 4-6 oseb:
Olivno olje,
1 kg olupljenega krompirja, narezanega na 1,5 cm debele rezine,
2 večja sesekljana stroka česna,
4 veliki lovorovi listi,
sol,
sveže mlet poper,
450 ml zelenjavne juhe (osnove).


Postopek: Keramično ognjevarno posodo namažemo z olivnim oljem, dno pokrijemo s polovico rezin krompirja, česna in lovorovih listov. Solimo in popramo po okusu ter prelijemo z 2 žlicama olivnega olja, postopek ponovimo še z drugo polovico sestavin. Prelijemo z jušno osnovo, zavremo in pokrito kuhamo na majhnem ognju 25-30 minut, dokler se krompir ne zmehča in vpije vse tekočine. Preden serviramo, odstranimo lovorjeve liste.

Kopel proti revmatizmu: skuhamo močan lovorjev čaj in ga vlijemo v kad pri kopanju.

Obkladki pri zvinih, nategnjenih kitah, ohromelosti: nasekljane lovorove liste namočimo v alkohol za več tednov, precedimo in uporabljamo za obkladke.

Mazilo, ki vsebuje olje, pomaga pri poškodbah kože, oteklinah, turih.

Lovorjevi listi ali izvleček iz listov je odličen insekticid.  Zatira rjavega in malega mokarja, če se izvleček doda moki. Še posebej uspešen je v kombinaciji z rožmarinovim eteričnim oljem.  Ljudska praksa pa je taka, da se moki ali suhemu sadju enostavno dodajo lovorovi listi, da se prepreči razvoj črvov in  moljev.  


Opozorilo:
Lovorovo olje pri zunanji uporabi lahko izzove alergične reakcije, prav tako listi, ki jih dodajamo kuhi. V velikih količinah je lovor narkotik, zato bi preveliko pitje čaja lahko povzročilo izgubo zavesti. Eterično olje ni primerno za uživanje. Tudi med nosečnostjo ni zaželena uporaba listov, ker so lovorjevi plodovi abortiv.

Viri: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V krajestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010