ČEMAŽ (Allium ursinum)

Druga imena: čremož, divji česnik, gozdni česen, kačji lek, štrkavec, medvedji česen

Družina: lilijevke
Učinkovine: eterično olje, alicin, vitamini, sluz, sladkor, razne soli
Zdravilni učinki: za pospeševanje delovanja žlez, proti zvišanem krvnem tlaku, poapnenju žil, jetrnim boleznim, proti kašlju, zasluzenosti pljuč, težavah pri dihanju, ki jih povzročajo motnje želodca, proti pljučni jetiki in vodenici, proti revmi in škrofulozi, lišajem.



Čemaž prepoznamo po značilnem vonju po česnu. Je močnejši kot česen. Uporabljati je treba samo svež čemaž. Aprila in maja nabiramo celo rastlino, poleti in pozimi pa nabiramo čebulice. Cvete maja in junija, takrat je lažje prepoznaven. Hranimo ga lahko tako, da damo čebulice v olje. Liste lahko zamrznemo. Čemaž pospešuje delovanje žlez, spodbuja krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti. Sveže narezano rastline in čebulico jemo na kruhu, namazanim z maslom, saj ima sam izrazit močan okus. Učinkuje razkužujoče in je dobro sredstvo proti glistam. Krepi organizem, odpravlja lišaje in izpuščaje. Proti zadnjim dvema nadlogama uporabljamo tudi sveže stisnjen sok rastline, če ga pomešamo z oljem, dobimo dobro mazilo. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi zdravljenje počasi celečih se ran. Če imamo preobčutljiv želodec in svežega čemaža ne prenesemo, si lahko pomagamo tako, da čebulice zrežemo in jih namakamo za 2-3 ure v mleku. Nato mleko po požirkih popijemo. Čemažev cvet: Z drobno narezanimi listi in čebulicami narahlo napolnimo steklenico do vratu, ki jo prelijemo s 40% alkoholom oz. žganjem in postavimo na sonce ali v bližino štedilnika za 14 dni. Na dan popijemo po 10-15 kapljic z nekaj vode.

Sveže čemaževe liste drobno zrežemo ter dodajamo spomladanskim solatam, krompirjevi solati in z njim lahko izboljšamo sendviče. Liste drobno narežemo in jih namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljanega uporabimo za začimbo (brez kuhanja) v juhi, na krompirju, cmokih, vseh drugih jedeh, kjer uporabljamo peteršilj. Liste lahko uporabimo kot špinačo skupaj s koprivo ali jih pripravimo kot solato.

RECEPTI:
Ajdov namaz s čemažem
Sestavine:
100 g ajdove kaše
50 g bučnih semen,
1 žlička majarona,
1 žlička olivnega olja,
2 žlički kisle smetane,
2 žlici limoninega soka,
pest čemaža,
sol.

Postopek:
Ajdovo kašo skuhamo v osoljeni vodi z majaronom. Kuhanio kašo odcedimo. Popražimo bučna semena . V multipraktiku zmejemo vse sestavine: semena, ajdovo kašo, kislo smetano, olje, limonin sok, sol, čemaž.

Čemaževi ovseni krekerji:
Sestavine:

4 žlice seseklajnih čemaževih listov,
50 g kokosove masti,
225 g ovsenih kosmičev,
2 žlici sezama,
50 g sončničnih semen,
1/2 žličke pecilnega praška,
1/4 žličke soli,
140 ml vrele vode,
moka za pomakanje delovne deske.

Postopek:
Ovseen kosmiče in na koške narezano kokosovo mast stresemo v posodo in prelijemo z vrelo vodo. Premešamo in pustimo, da se kosmiči napijemo vode. Primešamo vse sestavine in vse skupaj stresemo v multipraktik ter zmejemo. Zmes še pregnetemo, po potrebi dodamo malo moke, če je preveč mokra. Zmes zvaljamo po delovni deski in iz testa izrežemo s kozarcem krekerje, Pečemo pri 180 stopinjah v pečici  20-25 minut. Na krekerje lahko namažemo paštete ali različne namaze in jim obogatimo okus.

Grahova juha s čemažem in koprivami
Sestavine:
300 g graha,
pest čeamževih listov,
pest kopriv,
2 žlici ovsenih kosmičev,
sol, 
poper.

Postopek:
Grah v posodi prelijemo z vodo, da je prekrit in ga zavremo. Zmanjšamo ogenj, dodamo ovsene kosmiče in kuhamo 20 minut. Nekaj minut pred koncem kuhanja dodamo koprive in čemaž,. Skuhano juho zmeksamo s paličnim mešalnikom, začinimo in postrežemo.

Žličniki s čemažem:
Sestavine:

150 g kuskusa,
2 jajci,
50 g masla,
100 g moke,
70 g naribanega sira,
10 čemaževih listov,
madljevi lističi.

Postopek:
V liter slanega kropa stresemo kuskus, pustimo stari 3 minute. Odcedimo, ohladimo. Primešamo jajci, stopljeno maslo, moko 50 g naribanega sira, čemaževe liste, sol, poper. Vse premeša mo. Z jušno žlico zajemmao zme sin  jo polagamo v vrelo vodo. Kuhamo, dokler žličniki na splavajo na vrh vode. Kuhane žličnike serviramo s popraženimi mandlevimi lističi in potresene s preostalim naribanim sirom.

Čemaževi cmoki
Sestavine:
250 g skute
5 žlic pirine moke,
3 žlice pšeničnega zdroba,
1 jajce,
50 g čemaža,
sol,
mocarela v kroglicah.

Postopek:
Čemaž operemo, osušimo, naseklajmo. Zmešamo s skuto, moko, zdrobom, jejcem, soljo, Zamesimo. po potrebi dodamo moko. Okoli kroglice mocarele razporedimo testo in oblikujemo cmoke, Skuhamo jih v lsani vodi, dokler ne priplavajo na površje. Postrežemo npr. z gobovo omako  ali z drotinami.


Čemaž je primeren v permakulturi kot pokrovna rastlina. Raste najbolje na vlažnih, apnenčastih tleh, a bogatih s humusom. Ima rad senčna ali polsenčna rastišča, zato se naseli pod drevesa ali grmovje. Če imate v vrtu temna mesta, bo čemaž primerna pokrovna rastlina. V času po cvetenju, pa čemaž prepusti mestu drugim rastlinam. Je nezahteven, ne potrebuje dognojevanja. Le ob daljši suši potrebuje zalivanje. Nasadite ga lahko jeseni s čebulicami ali pa na široko posejete seme in ga pokrijete z 1-2 cm zemlje. Ker spada med rastline, ki za kalitev potrebuje mraz, vzkali šele naslednjo pomlad.

OPOZORILO: Čemaž se lahko zamenja s šmarnico ali jesenskim podleskom, (ki sta oba zelo strupena), še posebej preden rastlina cveti. Zamenjava je lahko smrtno nevarna. Prepoznavanje z mencanjem listov, ki zadišijo po česnu je verodostojno samo pri prvem listu, saj nam potem roke tako dišijo po česnu, da ne vonjamo več posameznih listov. Torej previdno.

 Recepti so povzeti in prirejeni iz knjige Petre Kavšek: Gozdna kuhinja, Kmečki glas, 2013

PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

ALI VEŠ...

Eden izmed močnejših čistilcev strupov iz telesa ( kelator) je morda bolj malo znana koriandrova tinktura iz listov koriandra, ki je sposobna celo priti celo skozi možgansko pregrado in očistiti strupe iz možganov in živčevja.

Težke kovine vežejo iz telesa alge klorela, ječmenova in pšenična trava, listi koriandra, čemaž, korenine repinca.

Čemaževa tinktura sprošča živo srebro naloženo v človeškem tkivu nazaj v krvni obtok in iz telesa, zato je nujno, da sočasno jemljemo pripravke klorofila kot so alge ali ječmenova trava, da se živo srebro ne usede v kakšno drugo tkivo, ampak ga klorofil veže nase in izloči iz telesa. Veliko klorofila imajo sveže koprive in svež čemaž.

Največ selena se nahaja v mesu, ribah, jajcih, prečiščenem maslu, sezamu, brazilskih oreščkih, gobah šitake, javorjevem sirupu, arašidih, čičerki, mandljih, leči, česnu, čebuli, rjavem rižu. selen je pomemben element, ki pomaga uravnavati normalno delovanje ščitnice.

Magnezij se nahaja v zeleni listnati zelenjavi, kakavu, bučnih in sončničnih semenih, pečkah lubenice, sveže mletih lanenih semenih, mandljih, melasi.

Veliko kalcija vsebujejo: regrat, špinača, ohrovt, brokoli, stročji fižol, grah, suhe slive, datlji, pomaranče, borovnice, jagode, suhe fige.

RECEPTI ZA ZDRAVJE

Korenčkova solata s hrenom:

Postopek: korenje nastrgamo, potresemo s svežim naribanim hrenom, začinimo s peteršiljem, oljem, soljo, jabolčnim kisom.

Zelenjavna juha:

Postopek: svežo sezonsko zelenjavo narežemo na velikost grižljajev, zalijemo z 2 dl vode, dodamo 2 žlički koruznega zdroba. Kuhamo 15 minut. Solimo šele na krožniku in dodamo kapljo hladno stiskanega olja. Namesto različne zelenjave lahko uporabimo tudi samo bučke, cvetačo, špinačo, por itd.

Miso juha: svežo sezonsko zelenjavo narežemo, jo kuhamo 15 minut, na krožniku dodamo 1 žličko paste miso.

Humus ali pire iz čičerike

Skodelico čičerike namočimo čez noč, zamenjamo vodo in čičeriko skuhamo. Mehka bo po eni uri in pol. Skuhamo špinačo v 1 dl vode, da ovene. Zmiksamo v multiraktiku in po potrebi oddamo vodo, v kateri smo kuhali špinačo. Za začimbe uporabimo sol, poper, baziliko, muškatni orešček. Na koncu posipamo s sezamovi semeni. Lahko uporabljamo kot namaz ali samostojno jed. Namesto špinače lahko uporabimo drugo zelenjavo.

Kostanjev pire:

Skuhamo kostanj ( 3 skodelice), ga olupimo in pretlačimo. Dodamo 2 žlici javorjevega sirupa ali medu in žličko ruma. Maso ohladimo v hladilniku. Ponudimo kot sladoled. Tik pred serviranjem lahko pretisnemo še enkrat skozi sito, da dobimo "črvičke" ali kakšne modele za piškote, da dobimo recimo špagete.

Avokadov namaz:

Avokado prerežemo, odstranimo koščico in izdolbemo meso z žličko. V mikser dodamo sol, žličko limoninega soka in drobno nasekljan drobnjak, peteršilj, koprc, origano ali druge začimbe. Lahko uporabimo tudi kuhano čičeriko ali čebulo. Eksperimentirajte. V kombinaciji lahko uporabite čemaž ali na primer jajčevce. Avokado nadomesti maslo. Tako je odličen tudi za pripravo ribje paštete. Uporabite konzervo sardel, avokado, začimbe kot je drobnjak, peteršilj in eno veliko čebulo. Poprajte po okusu in dodajte curry, timijan, rožmarin.

Pesto iz čemaža:

V multipraktiku zmešamo 1 dl in pol olivnega olja, žlico mandljev, 6 dag čemaža , 10 dag himalajske soli. Maso damo v sterilizirane kozarce in zalijemo z oljem. Tako pripravljen čemaž je uporaben več kot leto dni. Uporabljamo ga v majhnih količinah kot začimbo jedem in za polivko po špagetih, dodamo po okusu še parmezan.

RAZSTRUPLJANJE Z ZELIŠČI IN ZAČIMBAMI

Brin: čisti kri in odvaja vodo.
Čemaž: čisti kri, krepi.
Divji janež: pospešuje izločanje seča.
Hren: diuretik, spodbuja delovanje želodca, žolča, ledvic, črevesja.
Ingver: vsebuje grenčine in ostre snovi ter eterična olja, poživlja krvni obtok, povečuje tek in pospešuje prebavo.
Kapucinka: spodbuja tvorbo rdečih krvničk, čisti kri, pomaga pri tvorbi krvi in prenašanju kisika.
Koper: pospešuje izločanje seča
Koprive: čistijo kri, odplavljajo presnovke, vsebujejo veliko baz, zato razstrupljajo oziroma razkisljujejo telo.
Kurkuma: krepi jetra in žolč, čisti kri, spodbuja tvorbo žolča.
Luštrek: čisti in razstruplja, spodbuja žolč in tvorbo želodčnih sokov, pomaga ledvicam.
Pehtran: pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo, čisti ledvica in žolč.
Portulak: čisit kri, pospešuje izločanje seča.
Rukola: obnavlja črevesno sluznico, vsebuje tudi diuretično asparaginsko kislino.
Vrtna kreša: čisti kri, pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

ZAČIMBE ZA KRUH

Z zelišči lahko obogatimo kruh. Najbolj znana kot dodatek je kumina, koriander in komarček. Namesto teh zelišč oziroma semen lahko uporabimo semen janeža, zamorske ali črne kumine, dišečega koromača, maka, luštreka ali kopra. Primerni so tudi listi zelišč, ki prenesejo vročino, to so listi rožmarin, žajblja, timijana in origana. Poskusimo lahko tudi z divjimi zelišči kot je čemaž ali navadni plešec. Odlična je tudi v kruh zamešana pražena čebula.

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

HOLESTEROL

Kaj pomaga proti slabemu holesterolu?
Grozdje.  Kura, 14 dni jemo vsaj po 1 kg grozdja na dan.
Soja. Zmanjšuje raven holesterola.
Grenivke.
Glog
Dieta z rižem in oljčnim čajem. V 2 litra vode damo 90 oljčnih listov. Kuhamo, da se voda povre na 1 liter. precedimo, shranimo v steklenici. Čaj pijemo pri obrokih po 1 dl. Polnozrnat riž skuhamo za vsak obrok po 1 globok krožnik. Ne solimo, ne sladkamo. Za žejo pijemo le vodo.    
Česen.
Čemaž.

KAJ UNIČI KANDIDO?

Borba s kandido nikakor ni preprosta. Obstaja kar nekaj snovi, ki uničujejo kandido, a uporabljajte le enega, ne pa več preparatov sočasno. Na različne organizme delujejo namreč različno in ne veste, kaj bo pomagalo vam. Kandido uničuje lavrinska maščoba, ki deluje proti glivicam, zajedavcem, virusom in bakterijam. Zato uporabljajmo pri kuhi kokosovo maslo ali olje. Poleg kokosa lavrinsko kislino vsebuje hladno sitisnjeno olivno olje. Proti kandidi so uspešne grenivkine pečke. Priporočajo 2-3 kapljice dvakrat dnevno z veliko vode. Svež česen ali čemaž ubija kandido. Pri česnu bodite pozorni na poreklo. Kar nekaj pomislekov je proti česnu, ki prihaja s Kitajske zaradi fungicidov. Cimetovo, origanovo ali pepermintovo olje v kapsulah. Olje, ki bi ga le razredčili z vodo, je do sluznice preveč agresivno. Prav tako nasploh so eterična olja neprimerna za uživanje oziroma velja pri tem skrajna previdnost. Mačji krempelj ali Cat' s claw je zdravilna rastlina deževnega gozda, ki so jo temeljiteje preučili v 70. letih. Mačji krempelj dokazano izboljšuje imunost, deluje na srčnožilni in prebavni sistem, razstruplja in deluje kot močan antioksidant. Uporablja se pri težavah s prebavo, pri herpesu, kandidi, lupusu, tumorjih, težavah s kožo, hemoroidih, Chronovi bolezni, preprečuje vnetja, zato je uspešna tudi pri artritisu, revmatizmu itd. Sol še posebej himalajska ali ajurvedska ali tibetanska sol je uspešna v borbi proti kandidi. pomagamo si z obkladki, namakanjem nog, grgranjem in inhaliranjem. Zeleni čaj je znan antioksidant, zaradi čreslovin, ki jih vsebuje deluje uničevalno na kandido. Zeleni čaj krepi delovanje jeter in izločanje žolča. Njegovo zdravilno delovanje je vsestransko, varuje pred tumorji, pospešuje prebavo, deluje protibakterijsko in ugodno vpliva na koncentracijo in razpoloženje. Kvaliteten japonski čaj v filter vrečkah je sledeč znamk: Sencha, Genmaicha, Seincha Gokuyo. Rastlinski tanini, ki se nahajajo v hrastovem lubju in orehu uničujejo kandido. Naravni alkaloid berberin, ki se nahaja v češminu, zlatem pečatu uničuje kandido, a je za samozdravljenje prenevaren. Zadnja odkritja pa so v vojno s kandido prinesla celulozo. Celulaza je encim, ki razkroji celulozo, kandida pa ima celično steno iz celuloze in zato v stiku s koncentriranim encimom propade. Celuloza se dobi v različnih oblikah kot prehransko dopolnilo. Glina je zelo staro zdravilno sredstvo, ki razstruplja in učinkuje tudi na kandido, saj veže toskine iz črevesja, zmanjšuej obloge na črevesju, ga revitalizira, odplavlja zamaške, izboljša presnovo. Zvečer zmešamo 1 žličko gline z 2 dl vode, zjutraj najprej popijamo vodo, ne da bi jo premešali. Po nekaj dneh privajanja, pa glino premešamo in popijemo. Važno je,d a začnete postopoma in vztrajate. Če imate kandidiazo, bi prehud napad na kandido pomenil uničenje velike količine napadalca in zato bi v telo prišlo veliko strupenih odpadkov in afla toksinov naenkrat. Zato je nujna postopnost. Kontraindikacija pri pretiranih hitrih ukrepih je lahko tako huda kot pri gripi in na lahko položi v posteljo.

OPOZORILO: Nikar ne mešajmo in kombinairjamo več pripravkov. Preizkusimo enega za daljše obdobje in potem ga nadomestimo z drugim, če ni uspešen.

Vir: Sanja Lončar: Resnice in zmote o kandidi, Pevec, 2007.

POAPNENJE ŽIL

ČAJI:
Proti arteriosklerozi uživamo čaj iz plahtice. Eno čajno žličko na čaja na skodelico, pustimo 5-10  minut pijemo nesladkano po požirkih. 

Rman. 12 žlički rmana prelijemo s kropom, pustimo 5 minut odcedimo, pijemo čez dan od 2-4 skodelice. Izboljšuje srčni utrip, preprečuje, odpravlja in olajša bolečine, ki izvirajo iz okvare srčne mišice.

Čajna goba kombuša.

Glogov čaj, ki pa ga ne smemo uživati s tabletami za urejanje krvnega tlaka.

Bela omela: Hladen pripravek namakamo čez noč 3 čajne žličke narezane bele omele listkov in vejic, namakamo v 3 skodelicah vode. Precedimo zjutraj, pijemo nesladkano čez dan, Po 21 dneh pitje čaja prekinemo za 15 dni, potem lahko ponovimo.

Črni ribez. Jagode in listi. 

Majaron ( ščepec) prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito 10 minut, sladimo z medom, pijemo mlačen čaj.

Oljkini in breskovi listi: 30 oljkinih in 10 listov breskeve kuhamo v pol litra vode, da se pol tekočine povre. Precedimo v steklenico. Pijemo po žličko pred kosilom in večerjo.

OSTALO:
Zelnica. Pijte zelnico, v kateri se je kisalo zelje.

Cvetni prah in matični mleček. Skupaj z vitaminom E obnavlja celične stene žil.

Pšenični kalčki. 3 tedne vsak dan 5 žličk kalčkov. Kalčke dobro prežvečimo.

Čemaž 

BAZILIKA (Ocymum basilicum L.)

DRUŽINA: USTNATICEDuga imena: bažuljek, bosiljek, božilek, bržilka, »pistou« (francosko)
Značaj: sladek, pekoč, lahko grenak,zelo topel, suh
Učinkovine: estragenol in druga hlapna olja, tanini, bazilikina kafra.
Zdravilne lastnosti: deluje protidepresivno, protivnetno, krepčilno, preprečuje bruhanje, odpravlja vetrove, zdravi mrzlico, lajša izkašljevanje in srbenje. Poznamo več vrst bazilike, najbolj znana he tulsi ali posvečena bazilika v Indiji. Če je njen sok posvečen, ga imenujejo pijača dolgoživosti. Bazilika preprečuje razna vnetja, pospešuje prebavo, poživlja in pomirja. Sveta bazilika je zelo uporabljana v ajurvedski medicini. Znanstvene raziskave so dokazale njen vpliv na glikemični indeks in s tem sladkorno bolezen. Ugodno vpliva na stres, izboljšuje koncentracijo in spomin. Koristna je pri zdravljenju senenega nahoda in astme.

Liste uporabljamo v kuhinji kot dišavo, lahko pa se uporablja tudi cvetove, ker pospešujejo prebavo.

Bazilika blaži živčnost, pomaga otrokom, ki slabo spijo, pri odraslih pa pomaga proti vrtoglavici, trebušnim krčem, kašlju in angini. Pomaga tudi pri migreni želodčnega ali živčnega izvora. Poleg tega ima bazilika tudi dve odliki, in sicer pospešuje izločanje materinega mleka in zdravi afte, če si z njo izplakujemo usta. Ugodno vpliva na prebavo in lajša odvajanje vetrov. Bazilika vsebuje karotenoid lutein in zeaksantin, ki tvorita pigmentni sloj očesne mrežnice, in tako ščiti vidne celice pred UV žarki. Bazilika je odločen antioksidant in deluje zaščitno na jetrne celice. Zadnje raziskave dokazujejo, da z baziliko lahko obvladujemo sladkorno bolezen.

 ZNAČILNOSTI: Bazilika je sestrična mete, šetraja in timijana, doma pa je v Indiji. V Evropo jo je prinesel Aleksander Veliki.
Bazilika je majhna, do 50 cm visoka rastlina, z redko nazobčanimi listi in belkastimi ali rožnatimi cvetovi. Je enoletnica.
NABIRANJE: Baziliko sejemo februarja ali marca, maja jo presadimo. Cvetje in liste nabiramo tik pred razcvetom, v začetku poletja. V kolikor bazilike ne gojite sami, pazite da bo sveža in gojena na primernem kraju.
PRIPRAVA in UPORABA

Bazilikin čaj: Učinkovit je proti živčnosti, tesnobi, migreni, kašlju, angini, aknam: v 1l vode dodamo 20 do 40 ščepcev suhih lističev in cvetov. Spijemo 2 do 3 skodelice dnevno.

Prevretek: Je dobro poživilo, poleg tega pa pospešuje tudi izločanje materinega mleka: v 1l vode dodamo slabo pest posušene bazilike. Spijemo 2 skodelici dnevno.

Za izpiranje ust, če imamo afte: v 1l vode dodamo 2 pesti posušene bazilike.

Kopeli rok in nog: Delujejo krepčilno, izvajamo jih enkrat tedensko: na 1l vode dodamo 1 do 2 prgišči svežih ali napol posušenih listov in cvetov.

Sok iz listov uporablja ajurvedska medicina za krepitev po kačjem piku ter proti prehladom, kašlju, kožnim obolenjem in vnetju ušes. Sok pomaga tudi pri živčni izčrpanosti.

Kulinarika: Iz bazilike pripravimo okusen pesto, ki je najbrž najbolj znan pripravek iz bazilike. V Italiji, ki je domovina pesta, baziliko shranijo za zimo tudi tako, da z bazilikinimi listi napolnijo vrč, liste solijo, prelijejo z olivnim oljem in nepredušno zamašijo ter postavijo v hladilnik.

Špageti s pestom
Sestavine za 2-4 osebe: 60 g svežih bazilikinih listov,2-4 stroki česna,4 žlice hladnega deviškega oljčnega olja30 g pinjol,4 žlice sveže naribanega parmezana, sol, 500 g špagetov.

Postopek:Baziliko, česen in pinjole damo v multipraktik in jih zmešamo v kašo, upočasnimo vrtenje in počasi vlivamo olje. Ko je zmes dobro premešana, dodamo nariban sir in za trenutek še enkrat vključimo mešalnik. Zmes preložimo v kozico in jo po potrebi dosolimo. V slanem kropu skuhamo špagete, jih odcedimo, preložimo v skledo in potresemo s pestom. Serviramo vroče.
Hranjenje bazilike po "italijansko". Lističe bazilike potrgamo tik pred cvetenjem, jih naložimo v kozarec, posolimo in zalijemo z olivnim oljem, kozarec zapremo in shranimo v hladilniku.
Pesto genovese: Sveže baziliko, pinjole, česen, parmezan ali trdi ovčji sir pekorino in oljčno olje damo v multipraktik ter mešajmo toliko časa, da pasta postane gladka. Ta recept lahko prilagodite za vse peste. Namesto bazilike lahko uporabite rukvico, čemaž, peteršilj ali kar mešanico zelišč. Namesto pinjol lahko uporabimo druge oreščke, bučna semena ali semena sončnic. Prav tako lahko zamenjamo olivno olje z drugimi. Pesto lahko dodatno začiniti s čilijem, gorčico in poprom.
Kot začimba se prileže: v vseh jedeh s paradižnikom je nepogrešljiva, poda se v zelenjavnih jedeh, predvsem grahovih in fižolovih. Dodajmo jo v prikuhe, sveže solate, zeliščen namaze in omake, v tekočino za kuhanje rib, k pečenim ribam itd. Ker v kuhanih jedeh hitro izgubi aromo, jo dodamo na koncu kuhanja.

Uporabna je v solati, namazih, v kuhanih jedeh kot je krompir, grah, špinača, cvetača, fižolu, jajčevcem in seveda paradižniku. Nekateri jo kombinirajo z ananasom v sadnih solatah, v rižotah, z mesom, ribami. Dodamo jo vedno na koncu kuhanja.

Poznamo preko 60 vrst bazilike, zato poiščite svojo najljubšo.

ALI VEŠ: Bazilika je naravno razkužilo. Njeno eterično olje pomešamo npr. z oljem čajevca in in njim poškropimo delovne površine v kuhinji. Bazilika odganja muhe, poleti postavimo pošek bazilike na mizo, če jemo na vrtu..

OPOZORILO: Nosečnice in doječe matere naj se pripravkom iz bazilike izogibajo, ne dajemo je dojenčkom ali majhnim otrokom.

Opozorilo:
Zapis je zgolj informativnega značaja. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi: preprosta hrana za preživetje, 2000
Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vprašanj o zeliščih, 2009

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010
Sanja Lončar et al.: Ščepec rešitve, Svetovanje Aleš Pevec, 2012

KOPRIVA (Urtica dioica)

Druga imena: velika pekoča kopriva, koprica, ožarnica, pečnica, žagalica
Družina: koprivovke
Značaj: hladen, suh, nekoliko grenak

Uporabni deli: listi, korenine
Učinkovine: čreslovina, mravljična kislina, vitamin A in C, sekretin, železo, magnezij, natrij, kalij, silicij, fosfor, kalcij, indoli, med njimi histamin, acetilholin
Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično in spodbuja izločanje strupov iz telesa, krči in stiska tkivo, spodbuja obtočila, zaustavlja krvavitve, znižuje krvni sladkor, povečuje izločanje mleka, preprečuje skorbut. Je tradicionalno zdravilo za čiščenje krvi, zato jo uporabljajo za zdravljenje artritisa, kožnih stanj z izpuščaji. Listi imajo proti-alergijski učinek, ki pomaga proti senenem nahodu in osipu.

Zel nabiramo pred in med svetenje, maja in julija pa korenino. Oboje sušimo v senci in uporabljamo za pripravo čaja, ki je bogat z vitamini in zdravilnimi učinkovinami. Med drugim uravnava železo v krvi. Pomaga pri vnetjih ledvic, sečevodov, ledvičnih kamnih, obolenjih jeter in žolča, obolenju vranice ter čirih na želodcu in črevesju. Pospešuje izločanje urina in sečne kisline. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo sveže proti srbenju kože, bolečinam v sklepih, revmi in protinu. Učinkuje tudi na pljučne bolezni, preprečuje prhljaj v lasišču, krepi lase in pospešuje rast las. Sveže uporabimo tako, da enostavno prebičamo obolelo mesto. Že dolgo poznamo njen vpliv na slabokrvnost, saj pospešuje tvorjenje krvnih telesc, ustavlja krvavitve, uravnava železo v krvi. Pomaga torej pri preveliki koncentraciji železa v krvi kot tudi pri slabokrvnosti. Uporabljajo jo celo pri zdravljenju levkemije. Homeopati z njo zdravijo tudi opekline in koprivnico. Priporočajo jo kot krepčilni tonik pri anemiji, sladkornim bolnikom, ki niso odvisni od inzulina, saj znižuje sladkor v krvi, doječim materam, da prehitro ne izgubijo mleka. Čaj iz koprive zniža sladkor v krvi, ker deluje na trebušno slinavko. Koprivine kopeli pomagajo proti zoženju žil, tako imenovani "kadilski nogi", ki lahko pripelje do amputacije.

Tinktura: Korenine izkopljemo spomladi ali jeseni in jih s krtačko dobro operemo ter drobno narežemo. Z njo do vratu napolnimo steklenico. Prelijemo z 38-40% žganjem in postimo stati 14 dni.

Korenino prekuhamo v vinskem kisu, da dobimo izvleček, ki pomaga proti izpadanju las in prhljaju. Če zel naberemo še pred cvetenjem, jo lahko mešamo med regrat, saj obe rastlini čistita kri. V zdravilstvu uporabljamo sok, svežo rastlino, poparek, tinkturo, homeopatska zdravila.

Umivanje glave: 4-5 prgišč sveže ali suhe koprive prelijemo v 5 litrskem loncu s hladno vodo in na majhnem ognju segrevamo do vrenja. Pustimo stati 5 minut. Če uporabljamo koprivine korenine, namočimo zvrhano prgišče v hladno vodo preko noči, šele nato naslednji dan segrevamo do vrenja in pustimo stati 10 minut. Za umivanje potem uporabimo še natrijevo milo.
Koprive niso samo zdravilne rastline, ampak prva zelenjava, ki jo uživamo pripravljeno kot špinačo. So izredno hranilne, saj bi jim lahko rekli, da vsebujejo med zelenjavo daleč največ beljakovin (7%) in rudnin. Zato niti vode, v kateri smo pokuhali koprive ne zavrzimo, ampak jo bodisi ohlajeno na primerno temperaturo zaužijmo kot čaj ali pa tekočino dodajmo juhi, omaki, krompirju. Kopriva je najbolj zdrava nabrana aprila ali maja.

Koprivina juha: 6 dag masla, srednje velika čebula, dva krompirja, skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, pest ovsenih kosmičev, jušno zelenjavo, sol, 2 žlici kisle smetane. Sesekljamo čebulo, kocke zrežemo olupljen krompir, oboje prepražimo na maslu, dolijemo vodo, dušimo do mehkega. Dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in dodamo jušno zelenjavo. Solimo po okusu. Ko vse skupaj prevre, dodamo še kislo smetano.

Špinača na veliki četrtek: Za začetek velikonočnih praznikov lahko postrežemo s špinačo iz kopriv. Naberemo sveže mlade koprive ( do 6 cm), na osebo potrebujemo 150 g. Koprive nabiramo le v prvih 2 mesecih, ko odženejo (april, maj), ker so kasneje pretrde in imajo v sebi preveč mravljične kisline. Očistimo jih, operemo in poparimo. Ohladimo. V zelenjavno juho dodamo koprive in jih zmeljemo, spasiramo z električnim paličnim mešalnikom. začinimo s poprom, soljo, galgatom, materino dušico, piretrovcem in muškatnim oreščkom. Zgostimo po želji s pirino moko, na koncu dolijemo malo sladke smetane. Zraven ponudimo jajce pečeno na oko in krompir.

Juha s koprivami in gobami:
Sestavine:
1 čebula
1 pest čemaža,
250 g kopriv,
200 g gob,
4 žlice ovsenih kosmičev,
ščepec timijana
sol, poper,
1,2 l vode,
oljčno olje,
kisla smetana

Postopek:
Segrejemo olje, popražimo sesekljano čebulo, dodamo čemaž, gobe, začimbe, dušimo, Dodamo vodom koprive, ovsene kosmiče. Zavremo, kuhamo 10 minut. Zmiksamo s paličnim mešalnikom, serviramo z žličko kisle smetane na vsakem krožniku.

Koprivove tortilje:
Sestavine:
150 g kopriv,
239 g moke,
1 čajna žlička pecilnega prška,
1 žlička soli,
2 žlici olivnega olja,
voda.

Postopek: 
Koprive blanširmo. Vodo odlijemo, a jo shranimo. Koprive sesekljamo v multipraktiku, dodamo moko, pecilni prašek, oskm oljčno olje, vodo, da dobimo mehko testo, Pustimo počivati 10 minut. Testo v velikosti  žogice za golf razvaljamo v palačinko, ki jo spečemo brez olja v ponvi, na vsaki strani po cca 2o sekund, da se pojavijo zlato rjave liste. Tortilje ponudimo z različnimi nadevi.

Koprivovi burgerji: 
Sestavine:
500 g kopriv,
4 korenčki,
2 krompirja,
2 stroka česna,
1 čebula
jajce,
6-12 žlic drobtin ali zdroba,
sol, poper,
olje.

Postopek:
Koprive, nariban koren in krompir kuhamo cca 15 minut. V drugi posodi popražimo sesekljano čebulo, ki jo stresemo na odcejeno kuhano mešanico zelenjave, dodamo česen, jajce, začimbe. Oblikujemo polpete in spečemo na vročem olju.

Biskvit s koprivami:
Sestavine:
2 jajci, 4 žlice oljčnega olja,
2 dl navadnega jogurta,
150 g koruzne moke,
1 pecilni prašek,
200 g kopriv,
100 g skute.

Postopek:
Koprive blanširamo, sesekljamo, dodamo vse sestavine, zmešamo, da dobimo malo bolj gosto zmes kot za palačinke. Zlijemo na pomščen pekač, pečemo pri 200 stopinjah 30 minut. Jemo hladno ali toplo.
 
Olje za boljši spomin: Sveže ob rastoči luni nabrane koprive stolčemo, iztisnemo sok in zmešamo z malo olivnega olja. Preden gremo spat si natremo grodnico na prsih in senca. Ponavljamo, dokler se spomin ne izboljša. Pomaga pri tistih, ki se zavedajo, da jim peša spomin.

Škropivo in gnojilo: Koprive zalijemo z vodo in jih postavimo na sonce. Po 24 urah imamo odlično škropivo proti škodljivcem. Čez nadaljnjih 4-5 dni pa dobimo gnojilo za zalivanje, ki ga redčimo z vodo 1/2 litra gnojne vode na 10 litrov navadne vode.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, Kmečki glas, 2013

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

ZA DOBER SPOMIN IN VISOKO STAROST

V receptih naših babic najdemo rastline in živila, ki omilijo staranje:

• kislo zelje, zelnica,
• česen, čemaž
• ovseni kosmiči,
• matični mleček,
• cvetni prah,
• sadje, zelenjava.