KORUZA IN KORUZNI LASKI (Zea mays inStigmata maydis)

Druga imena: sirk, kokorica, turščica, debelača.
Družina: trave

Učinkovine:mastna olja, eterična olja, smola, glikozna grančica, čreslovina, saponini, rudninske snovi.
Zdravilne lastnosti: koruzni laski so diuretik, uporabljamo jih pri vnetju mehurja, težavah s sečili, zastajanju vode zaradi motenega delovanja ledvic, umirjajo vnetja, koristijo proti protinu. Pripravki iz koruznih laskov spodbujajo delovanje žolča in jih priporočajo pri motnjah delovanja jeter in žolčnika. Nekateri trdijo, da pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka in visokih ravneh sladkorja v krvi. Olje iz koruznih kalčkov je cenjeno v kozmetični industriji, mehča kožo in odpravlja gube.

Koruzo so že 4000 let pred našim štetjem pridelovali v Mehiki, v Evropo pa jo je prinesel Krištof Kolumb po odkritju Amerike. Dandanes koruzo pridelujejo po vsem svetu in je bolj znana kot poljščina kot pa vrtnina. Kot vrtnina se prideluje t.i. sladka koruza, ki se bistveno ne razlikuje od navadne. Razlika je v obliki dozorelega zrna, saj se zrno sladke koruze zaradi večje vsebnosti vode močno zguba. Večja vsebnost vode in sladkorjev pa posledično pripomore k manjši trdoti zrna in tako boljši uporabi v kulinariki. Čeprav je najbolj poznana koruza z rumenim zrnjem, pa obstajajo tudi sorte z modrim, rdečim, črnim in celo večbarvnim zrnjem.

Koruzni laski pospešujejo izločanje seča, ker vsebujejo veliko kalija. Pri shujševalnih kurah so zelo učinkoviti in neškodljivi. Posušeni koruzni kalčki se uporabljajo za zdravljenje srčne vodenice, edemih, boleznih sečil. Z laski zdravimo katar mehurja, organske srčne težave z edemi, pomaga pri protinu in revmi.

Čaj: 30 g koruznih laskov, poparimo z litrom vrele vode ter počakamo 15 minut. Čez dan pijemo čaj po požirkih.

Poparek: v liter vode damo prgišče laskov, pijemo čez cel dan 5-6 skodelic.

Svežo koruzo v storžih lahko kupujemo v poznem poletju in zgodaj jeseni, mora pa biti povsem mlada. Kadar imajo storži še nekaj krovnih listov, morajo le-ti biti zeleni in sveži, zeleno-rjavkasta brazgotina, kjer je bil storž odlomljen, pa ne sme biti povsem posušena. Pri storžih brez listov smo pozorni na to, da zrnca na vrhu storža še niso rumeno sijoča, temveč so blede kremaste barve. Koruzne storže moramo čim prej porabiti, saj proces pretvorbe sladkorja v škrob nezadržno napreduje, koruza pa zaradi tega izgublja sladek okus. Koruzne storže lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo le nekaj dni, potem pa postanejo povsem neuporabni. Zaradi tega zelo s pridom vse leto uporabljamo zmrznjeno in vloženo koruzo ter koruzno moko, koruzni zdrob, koruzno kašo, pokovko …

Kadar koruzo kuhamo, dodamo v vodo za kuhanje ščepec sladkorja in košček masla, saj koruza s tem dobi bolj intenzivno aromo. Koruzo uporabljamo v najrazličnejših oblikah in na zelo različne načine; nedozorela zrna dodajamo vsepovsod, razvite storže v mlečno-voščeni zrelosti kuhamo in pečemo, mlade in nerazvite storže tudi vlagamo, zdrob.

Kremna koruzna juha
Za 4 osebe potrebujemo: 4 žlice masla, 1 sesekljano čebulo, 2 žlici moke, 50 dag sveže sladke koruze ali enako količino kuhane koruze, 1 l goveje juhe, 1 dl sladke smetane, sol in sveže mlet poper.

V kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju prepražite čebulo. Dodajte moko in koruzo, dobro premešajte ter zalijte z govejo juho. Kuhajte toliko časa, da se koruza zmehča. Juho zmiksajte s paličnim mešalnikom, jo solite in popoprajte po okusu, zalijte s sladko smetano, prevrite in postrezite z opečenimi kruhovimi kockami.

Popečena koruzna polenta s paradižnikom in parmezanom
Za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mesne juhe ali vode, 17 dag koruznega zdroba, 2 žlici sesekljanega svežega žajblja, 1 žlico oljčnega olja, 2 paradižnika, 10 dag parmezana, sol, sveže mleti poper.
V posodi zavrite juho in vanjo vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še pet minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte žajbelj, solite in popoprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15x30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako polento položite rezino paradižnika, jo posolite, dodajte nastrgan parmezan in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da zlato porjavi. Ponudite vroče s kislo smetano.

Koruzna solata s kalčki in gorgonzolo
Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag kuhane koruze, 1 papriko, 20 dag sojinih in redkvičinih kalčkov, 10 dag gorgonzole, sveže stisnjen sok ene limone, 1 navaden jogurt, sol, sveže mlet poper.
Papriko narežite na tanke trakove, dodajte kalčke in kuhano koruzo. Gorgonzolo naribajte, ji primešajte limonin sok in jogurt, začinite s soljo in poprom ter dobro premešajte. S prelivom prelijte solato, jo premešajte in postrezite.

OPOZORILO: kozmetični izdelki, ki vsebujejo olje iz koruznih kalčkov lahko pri ljudeh z zelo občutljivo kožo izzovejo kontaktni dermatitis. Olja naj se izogibajo nosečnice in doječe matere.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=5741

Naravna zdravila, MK; 2007

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

GLIKEMIČNI INDEKS

Živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki počasi dvigajo sladkor v krvi in so zato bolj zdrava.
Živila z glikemičnim indeksom z vrednostjo pod 40:
- ječmen, polnozrnati špageti, nemasten jogurt, posneto mleko, sojino mleko, zelen fižol,soja, grah, zelena zelenjava, slive, češnje, fige,   breskev, jabolka, hruške, grenivke, nezrele banane, suhi datlji, marelice, arašidi, fruktoza.

Živila z glikemičnim indeksom od 40-60:
polnovredne testenine, otrobi, semena, polnovredni in rjavi riž, črna čokolada, kuhan fižol, leča, puding, polnozrnati kosmiči, koruza, manj zrele banane, kivi, grozdje, pomaranče,  nesladkani sokovi.


Živila z visokim glikemičnim indeksom nad 60:
bel kruh, izdelki iz bele moke, bel riž, riževi keksi in vaflji, graham krekerji, slano pecivo, koruzni kosmiči,
sladka koruza, krompir (kuhan, pečen), čips, korenček, rdeča pesa, rozine, zrele banane, lubenica, ananas, med, koruzni sirup, lešniki, pivo, gazirane pijače, sladoled, bel sladkor.  

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

ŠPINAČA (Spinacia olerancea)

Družina: metlikovke

Učinkovine: karotenoidi: lutein, zeaksantin in betakaroten, antioksidanti: glutation, alfalipoična kislina, vitamina C in E, vitamin K (špinača je glavni vir vitamina K), koencim Q 10 (špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje znatne količine tega koencima),vitamine B (tiamin, riboflavin, B 6 in folati), minerale (kalcij, železo, magnezij, mangan in cink),klorofil, polifenole, betain, rastlinske omega-3 maščobne kisline.
Zdravilne lastnosti: vpliva na bolezni srca in ožilja, vključno s kapjo in koronarno arterijsko boleznijo, različne vrste raka, vključno z rakom širokega črevesa, pljuč, kože, ustne votline, želodca, jajčnikov, prostate in dojk, starostno degeneracijo rumene pege ter očesno mreno! Špinača nam zdravi kri, vpliva na učinkovito delovanje žlez, nevtralizira kisle ostanke, utrjuje zobe v dlesnih, vpliva na ustavljanje krvavitve dlesni, zmanjšuje holesterol, spodbuja delovanje jeter, izboljšuje vid, zdravi sluznice, skratka razstruplja in dviga splošno imunost telesa.

Špinača je poleg brokolija edina vrsta zelenjave, ki vsebuje velike količine koencima Q 10.
Koencim Q 10 je glavni dejavnik pri antioksidacijskem mehanizmu za zaščito kože pred poškodbami sončne svetlobe in ima pomembno vlogo pri proizvajanju energije v mitohondriju. Deluje v sodelovanju z vitamini C, E in glutationom.

Špinača in vaše oči: Rumena pega (makula) v očesu je odgovorna za centralni vid - ki ga potrebujemo za gledanje od blizu, na primer pri pisanju in šivanju, pa tudi za razločevanje oddaljenih predmetov in barv. Pigment rumene pege varuje oko pred starostno degeneracijo rumene pege. Čim nižja je raven pigmenta v rumeni pegi, tem večje je tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege. Najučinkovitejša hrana, ki dviguje raven pigmenta v rumeni pegi, je špinača, listni in kodrolistni ohrovt, listi repe in gorčice, pa tudi rumeno obarvana hrana, kot je koruza ter jajčni rumenjaki in oranžne sladke paprike.

Če bo v vaši prehrani dovolj špinače, lahko znižate tveganje obolelosti za rakom za 55 odstotkov, je pokazala 11-letna avstralska študija. V študiji, ki jo je vodila dr. Jolieke van der Pols z Medicinskega inštituta iz Queenslanda, je odkrila, da se je pri udeležencih, ki so jedli trikrat na teden zeleno listnato zelenjavo, kot recimo špinača, njihova ponovna obolelost za rakom zmanjšala za polovico. Raziskovalci so odkrili, da je listnata zelenjava kot je špinača in artičoka, povezana z zmanjševanjem tveganosti obolelosti za rakom, sploh pri pacientih, ki se nekoč že preboleli to bolezen. Zelenjava vsebuje veliko zdravih vitaminov, mineralov in proti rakavih hranil, kar lahko razloži njeno sposobnost zmanjševanja raka.

»Zelena listnata zelenjava je dober vir folne kisline, vitamina A, C in E, karotinov in drugih komponent, ki pomagajo koži, da se bori proti poškodbam UV za rakom,« je še dodala. »Novi dokazi priporočajo, da povečano uživanje te hrane, lahko pomaga zniževati kožnega raka, predvsem tistim ki so enkrat to že preboleli za 55 odstotkov.«

Že pred milijoni let je narava uredila tako, da karotini - mednje sodi tudi provitamin A, ki ga je veliko v špinači – varujejo sluznice, kar je prvi pogoj za obstanek življenja. Prosti radikali, ki nadzorujejo življenje in smrt na Zemlji, ubijajo vse stare in slabotne – in to je posledica nezavarovanih sluznic.

Špinača vsebuje zdravo mešanico vitaminov B (potrebnih za presnovo ogljikovih hidratov, dobre živce, sposobne možgane). Pri tem je pomembna velik vsebnost biotina (za lepo kožo, lase, nohte, delovanje mišičnih celic) ter niacina (B3, za celično energijo, srce, spanje).

Pospešuje izločanje sečnine iz organizma zaradi visokega odstotka kalija, zato jo priporočajo pri nekaterih obolenjih sečil in srca, ker ugodno deluje na funkcije teh organov.
Poleg tega vsebuje veliko vitamina C (imunski sistem, zdravi hormoni) in vitamina E (za dober vid, delovanje srca, spolnost, duševno svežino).

Špinača je dober vir kalcija (za nastajanje kosti, zobe, živčevje), vsebuje primerno obliko bakra (za nastajanje krvi, celično dihanje).
Vsebuje veliko magnezija, to je mineral, ki omogoča delovanje mišic in krepi srce. Tudi magneziju sorodni element mangan je v špinači v veliko količini. Nenadomestljiv je za celostno presnovo, za kri, kosti, možgane, živce, spolnost, barvo kože in las ter zdravo ščitnico.

Povzeto po Newstarget oz. http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_id=451&kat_id_parent=256

Vir: http://www.najhrana.si/spinaca.html

http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_id=451&kat_id_parent=256

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

ŽITO

Ali veste, da bi nam zadostovale zaloge hrane za leto dni za odraslo osebo, če bi imeli na voljo med 170-230 kg žita kot je pšenica, riž, koruza, ječmen, oves, proso riž itd., 20 kg fižola v zrnju graha ali leče ter 25 kg krompirja? Od tega se žita dobro obdržijo, če jih hranimo pri temperaturi 18 stopinj C ali manj, se ohranijo 10-20 let. Pomanjkljivost pšenice je, da je čedalje več ljudi alergičnih na gluten. Oves je žito, ki je lahko prebavljivo, pomemben vir beljakovin in vitaminov B, vključno u inositolom. Predstavlja dober vir energije, pomembno je tudi, da ne zakisljuje, ker deluje alkalno. Najprimernejša oblika shranjevanja je zdrob, kaša, kosmiči. Proso je naslednje alkalno živilo. Vsebuje 5% maščob, 10% beljakovin, 0,05% sladkorja, 60% škroba, 2,5 % vlaknin, 2,8 % rudninskih snovi in številne vitamine iz skupine B. Proso lahko dodajmo drugim žitom, da jih alkalno uravnovesimo (ostala žita namreč zakisljujejo), omakam. Polnozrnati rjavi riž je zelo hranljiv, vsebuje veliko vitaminov iz skupine B. Zaradi tega, ker luščina vsebuje olje, ni tako obstojen za hranjenje na dolgi rok. V hladnem prostoru še vedno vzdrži nekaj let. Slika: Wikipedija

PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

HRANA, KI VZPODBUJA HORMONE

Ananas,
arašidi,
brokoli,
brstični ohrovt,
cvetača,
česen,
jabolka,
janež,
kava,
koruza,
krompir,
kumina,
korenje,
laneno seme,
oves,
riž,
sezamovo seme,
sladka koreninica,
soja,
zelje.

ŠIITAKE- Lentinula edodes ali Užitni nazobčanec

Goba je doma v Aziji, na Japonskem pa je med najbolj priljubljenimi užitnimi gobami. Šiitake je drevesna goba, ki (sicer redkeje) raste tudi pri nas. Prav tako jo je možno umetno gojiti - na drevesih ali primernem substratu. Zato jo lahko kupimo gojeno v trgovinah.

Šiitake so zelo cenjena goba. Na Japonskem in Kitajskem jo že tisočletja uporabljajo v tradicionalni medicini. Znižujejo holesterol, spodbujajo izločanje seča in olajšajo bolečine pri dražečem želodcu. Makrobiotika trdi, da šitake pomagajo odstraniti živalske maščobe iz telesa. Šiitake vsebujejo: B1. B2. B12, niacin, panatotensko kislino in vitamin D. So bogate z različnimi minerali, posebno s kalcijem. V klobuku ga je več kot v kocenu. Letinan, glavna aktivna sestavina gobe, spodbuja imunski sistem, učinkuje protivirusno, znižuje sladkor v krvi, varovalno deluje na jetra, spodbuja odpornost proti bakterijskim okužbam, vpliva dobro na srce in ožilje, deluje protitumorno, znižuje krvni tlak. Danes šiitake v mnogih državah ( Japonska, Kitajaska, Nemčija, Rusija, ZDA) zdravilci uporabljajo za zdravljenje aidsa, in raka.

Šiitake zagotavlja več beljakovin kot koruza, krompir in različne druge vrste rastlinske hrane ter je dober vir ogljikovih hidratov in pomembnih maščobnih kislin, zlasti linolenske kisline.

RECEPTI: Vsak teden si privoščite nekaj prgišč hitro popečenih šiitak. Pripravimo jih lahko z dušeno zelenjavo ali v juhah.

Vir: Lee, William.H. : Zdravilna moč gob, 1999

( slika, Lisička-gobarsko društvo Maribor)

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.