ŽAJBELJ ( Salvia officinalis)

Druga imena: kadulja, šenovka, salva, vrtni žajbelj
Uporabni deli: listi, korenine, semena, cvetovi
Družina: ustnatice
Značaj: pekoč, grenak, hladi in suši.
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, grenčine, salvoen, cineol, cimol, pinen, borneol, kafra, saponin, beljakovine, razne soli, estrogenske substance, saponini.
Zdravilni učinki: deluje protivnetno in protimikrobno,

proti vnetjem v ustih, grlu, okužbah dlesni, tonzilitisu in čirom ustih. Deluje še proti vnetju dihalnih organov. Ker blago suši uravnava potenje, če spijemo skodelico zjutraj in zvečer. Deluje proti krčem in vetrovom, stiska in krči tkivo, sprošča periferne krvne žile, zmanjšuje solzenje. Pomaga proti nočnemu znojenju in izločanju mleka. Pripravek dobimo tako, eno žličko žajbljevih listov prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo stati vsaj 7 ur. Deluje tudi proti vnetjem prebavil in mokril, pri ženskih boleznih, čisti kri, varuje pred kapjo, ugodno deluje pri ohromitvah. Uspešen je pri krčih, boleznih hrbtnega mozga, obolenju žlez in tresenju udov. Čaj čisti kri, zdravi bolna jetra, odpravlja napenjanje, znižuje raven krvnega sladkorja, povzroča izločanje žolča.

Žajbelj ima koristne učinke na duševnost, spomin, koncentracijo in razpoloženje. Najnovejše raziskave potrjujejo pozitiven zdravilni vpliv žajblja na Alzheimerjevo bolezen. Žajblju so dolgo pripisovali, da podaljšuje življenje, izboljšuje spomin pri starejših ljudeh, zato so ga sadili tudi na grobove, tako kot druge rastline s temi lastnostmi. V zdravilstvu je bolj uporabna škrlatna različica, ki je učinkovitejša od zelene. Zaradi estrogenov, ki jih vsebuje je žajbelj dober pri težavah v menopavzi.

Na Kitajskem uporabljajo korenino sorodne vrste kot krepčilo za poganjanje krvi , kadar pride do zastajanja in pri nekaterih vrstah menstrualnih bolečin ter težav s srcem. Velja tudi, da umirja in hladi, zato je uveljavljeno sredstvo pri ohlajanju pregretega srca in jeter. ( vrsta Salvia miltiorrhiza - dan šen). Raziskave so potrdile, da učinkuje dobro na srce, varuje jetra.


Nabiramo liste pred cvetenjem, ker so takrat najbolj zdravilni. Sušimo jih v senci, hranimo v zaprtih steklenih posodah. Žajbljev čaj pripravimo tako, da 2 žlici droge prelijemo z veliko skodelic vroče vode in pustimo mirovati 5 minut. Je odlično sredstvo prit vnetju grla, ustne in žrelne votline (grgramo) ter proti črevesnim in želodčnim težavam pri driski ali bruhanju deluje pomirjevalno. Zaradi grenkega okusa ga mešamo s kamilico ali pravim čajem. Pri visoki temperaturi pomaga zato, ker zmanjšuje znojenje in s tem morebitne dodatne prehlade. V ta namen skuhamo močnejši poparek 4 žlice druge na skodelico vode. V ljudskem zdravilstvu velja žajbljev čaj za zanesljivo sredstvo za izsušitev mleka pri doječih materah, ki želijo prenehati z dojenjem. Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane. Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje. Pomaga pri glavoblu in srbečici. Sveže liste polagamo na pike insektov.


Sladkorni bolniki naj si pripravijo poparek v razmerju 1:1 j iz žajblja in rmana, ki ga pustimo stati 7 minut ter ga pijejo. Pri pikih žuželk položimo na mesto pika svež zmečkan list.
Pri začinjanju bodimo previdni, ker je žajbelj močna začimba, ki zlepa ne izgubi arome.
Žajbljev kis: pest travniškega žajblja namočimo v jabolčni kis. Pripravek uporabljamo za masažo nepokretnih bolnikov.
Juha z žajbljem: 30 svežih žajbljevih listov, 2 krompirja narezana na kockice, list zelene, čebula, lovor, 1 dl smetane, 2 skodelici goveje juhe in 4 skodelice vode. Vse razen smetane kuhamo skupaj 35 minut. Lovorov list odstranimo, ostalo spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo smetano in serviramo.

Kot začimbo uporabljamo liste, posušene ali sveže za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je žajbelj pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus. Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah. Ujema se z ostalimi mediteranskimi začimbami. Z njim lahko začinimo tudi svinjino, perutnino, zelenjavne jedi.

Liste ali blazinice odišavljene z eteričnim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes. Suhe liste pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov.


Na vrtu preganja številne škodljivce, kot so kapusov belin, listne uši, polže, zato se svetuje, da se nasadi na obronek zelenjavnega vrta.


V kozmetiki s poparkom dobimo čistilni losijon za kožo, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las. Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice. Žajbljevo eteično olje deluje razkužilno, zato ga uporbaljajo tudi v proizvodnji parfumov.

Sveta Hildegarda priporoča žajbelj pri revmi, za splošno čiščenje telesa ga lahko uživamo strtega v prah (listi), pri hudih prehladih in izcedkih, lahko liste dajemo direktno v nos, pri smrdljivem zadahu skuhamo žajbelj na vinu in ga precedimo skozi krpo. Učinkovit je tudi pri kožnih obolenjih. Čaj za grgranje samo prelijemo z velo vodo, pri čaju za revmatike in tiste, ki so ohromljeni, pa je pomembno, da žajbelj vre 3 minute. Prav tako tak prevret čaj, če ga pijemo še toplega, pomaga pri zadrževanju urina starejših ljudi in pri močenju postelje pri otrocih.

Breus v svoji sloviti kuri 42 dnevni kuri proti raku, predpisuje poleg zelenjavnega posta s sokovi še najmanj liter in več žajbljevega čaja na dan. Listi morajo vreti natanko 3 minute, da se uničijo škodljive substance v eteričnem olju.

OPOZORILO: Dolgotrajno uživanje žajblja se odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot 3 tedne. Odsvetuje se tudi uživanje v času nosečnosti in dojenja. Žajblja naj ne uživajo ljudje z epilepsijo, ker vsebuje tujon in lahko sproži napad. Lahko zniža količino sladkorja v krvi, moti učinkovitost zdravil.

Vir: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka sv. Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

KOMERCIALNA IMENA RASTLIN

"Staro"= temno zelen drobnjak, cevast in z močno aromo.

"Neko"= česen brez vonja, a z okusom česna in zelo rodoviten

"Samson" =pelin s srebrnimi listi s trpkim aromatičnim okusom

"Pfefferkorn"= pehtran z janeževo aromo za francosko kuhinjo in potice

"Aladin"= pritlikavi curry, orientalska začimba, grmasta rast, srebrnkasto listje

"Verino"= luštrek ali Magi začimba, zeliščna aroma za juhe, meso in zelenjavo

"Magic Blue"= rdečelistna grmasta bazilika, ki ima modre cvetove, krepko rast

"Magic White"= zelenolistna bazilika z belimi cvetovi in krepko rastjo

"Aromata"= pravi origano je klasično italijansko zelišče brez katerega ni pizze

"Goldtaler"= zlati origano s svetlečimi rumenimi listi, mediteranska začimba"

"Diabolo"= pekoči origano, zelo aromatičen in okusen, povešena rast

"Panta"= belo zeleni origano

"Afrodite"= zelo aromatičen peteršilj, gosto skodran, primeren za gojenje v lončkih

"Rialto"= italijanski peteršilj z gladkim listom in močno aromo

"Abraxas"= rožmarin

"Blue winter"= na zimo odporen, zelo aromatičen rožmarin

"Riviere"= viseči rožmarin, aromatičen, zelo lep, okrasen

"Culinaria"= zelo aromatičen žajbelj, z velikimi listi, primeren za kuhinjo

"Goldblatt"= rumeno-zeleni žajbelj, zdravilen in dekorativen

"Purpurmantel"= škrlatno rdeči žajbelj, žametni listi, aromatičen za zeliščne čaje

"Hexenmantel"= trobarvni žajbelj, rdeče-belo-zeleno listje, primeren za okrasen gredici

"Bolero"= zelo aromatičen šetraj, brez njega ni kuhanega fižola, krepi želodec

"Limone"= zelenolistni citronski timijan s prijetnim vonjem po limoni

"Mystic Lemon"= timijan z zlato barvo listov in citronsko aromo.

"Silver Queen"= timijan s srebrnimi lističi, zelo aromatičen

"Fredo" = timijan z okroglo zaobljenimi listi, odlična aroma in krepka rast.

BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.

LAPUH (Tussilago farfara)

Druga imena: klobčič, lepje, lapušček, lepiš, lepuh, oslova stopinja, potočenca, repuh, svinjarica.
Značaj: topel, pekoč, nekoliko sladek
Družina: nebinovke/košarice
Učinkovine: grenčina, čreslovina, organske spojine, sluz, inulin, cink, eterično olje, glikozide, kalij, kalcij, natrij, magnezij in alkaloid senkirkin, ki je zdravju nevaren. Povzročal naj bi pri poskusih na živali celo rak jeter.
Zdravilni učinek: Pomaga proti prehladnim obolenjem, vnetjem prsi in žrela, hripavosti, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste pa do junija. Liste in cvetove dobro posušimo v senci in jih med seboj pomešamo. Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički mešanice in skodelico vode. Čaj pustimo kratek čas stati, pijemo še toplega. Lapuhov čaj čisti kri. Uporabljamo ga tudi zunanje pri opeklinah, vnetjih, oteklinah, vnetjih krčnih žil. Ljudsko zdravilstvo je celo priporočalo polaganje svežih listov na čelo, če nas muči glavobol, sok listov pa si nakapamo v uho pri vnetjih srednjega ušesa.



Pri bronhitisih inhaliramo vroč čaj, ki nam olajša izkašljevanje.

V maju zrasle liste lahko uporabljamo kot jušno zelenjavo ali kot solato, ker vsebujejo veliko vitamina C.



Pri prsnem čaju lahko dodamo za boljše učinkovanje še drobnolistni lučnik in ozkolistni trpotec. Priporoča se največ tri skodelice dnevno.

Čaj zoper naduho: V enakem razmerju zmešamo lapuh, trpotec in žajbelj. Skuhamo čajno žličko zdrobljenih brinovih jagod v 1/4 litra vode (10 minut), ko prevretek odstavimo dodamo še žličko mešanice z lapuhom, pokrijemo in pustimo stati še 10 minut. Pijemo 3x na dan po eno skodelico. Čaje precedimo skozi gosto krpo, da ustavimo dlačice lapuha, ki dražijo sluznico.



OPOZORILO: Po zadnjih dognanjih vsebuje lapuh tudi alkaloid serkirkin, ki je zdravju nevaren, saj je pri poskusih na živalih povzročil rak jeter, zato je pri uživanju lapuhovih preparatov potrebna izjemna previdnost, oziroma bolje, da se jim popolnoma izogibamo. V nekaterih državah je zato raba lapuha prepovedana.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

UPORABA ZAČIMB V PREHRANI

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino