ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)

DRUŽINA: USTNATICE ALI LAMIACEAE

Druga imena: pravi slovenski rožmarin, navadni rožmarin,

Uporabni deli: listi, cvetni vršički

Značaj: topel, suh, pekoč, grenak

ZNAČILNOSTI: Navadni rožmarin izvira iz Sredozemlja, kjer raste divje ob morski obali. Stari Grki in Rimljani so verjeli, da jih ščiti pred zlimi duhovi in prinaša srečo. Je ena izmed najbolj cenjenih mediteranskih začimb in nič manj cenjena zdravilna rastlina. Je grm, visok do 2 m ob morju, v notranjosti pa zraste precej nižjim, če imamo srečo pa do 90 cm. Posadimo ga vedno v zavetrno lego. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno, dobro prekopano zemljo, bogato s humusom. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Listi so polni eteričnega olja, ki je bogato s kafro. Poznamo več vrst rožmarina: sorti Blauer Toskaner, Benenden Blue, cveteta modro, rožnato pa Majorcan Pink, Roseus. Sorta Albaflorus cvete belo. Sorta Protatus je plazilka, Severn sea ima viseče veje, sorti Arp in Veitshöchheim pa sta odporni na zmrzali. Rožmarin prav zaradi možnosti pozebe gojimo tudi v lončkih, ki jih na zimo prenesemo in prezimimo v kuhinjo na svetlem in toplem kraju. Pozimi ga skoraj ne zalivamo. Spomladi ga obrežemo. Celo v toplih krajih je najbolje, da ga pozimi zakrijemo. Tako kot postopamo z rožmarinom, da lažje prezimi na celinskem podnebju, velja enako za lovor, citronko, trajno baziliko in laški smilj. Vse sredozemske rastline brez pomoči težko prezimijo. Če nimamo možnosti, da bi jih prenesli v neogrevan zimski vrt, kjer je okoli 10 stopinj, je uporabno tudi svetlo in hladno stopnišče. V kolikor je prostor pretopel bodo rožmarin odvrgel iglice. Če se nam to zgodi, ga spomladi globoko obrežemo in ga morda tako ohranimo. Rastline je treba tudi med zimskim mirovanjem zalivati, a le toliko, da je zemlja vlažna oziroma se ne izsuši. Rastline, ki zimijo na prostem ne smemo zalivati med zmrzaljo, da ne zmrznejo korenine. Zalijemo jih obilno jeseni in v daljših obdobjih brez zmrzali. Prostor, kjer rastline zimijo lahko zračimo, a pazimo na prepih. Če bomo rožmarin prezimili v posodah na prostem, ga ovijte z mehurčkasto folijo ali juto in postavite v zavetrje ob steno. Pod posodo podložite stiropor, da si rastlina ne prehladi "nog". Tudi to velja za vse rastline. V zelo ostrih zimah rastline dodatno zavrujemo s kopreno, vejevjem ali slamo. Manjše lončke postavimo skupaj v zaboj in napolnimo prazne prostore s slamo ali listjem. Če so rastline izkopane, jim pozno jeseni zasujmo korenine z debelo plastjo suhega listja. Na vrh položimo še dračje ali smrekove veje. Spomladi moramo pravočasno odstraniti zaščito, da rastline dobijo svetlobo in zrak. Če jih prepozno odkrijejo, začnejo poganjati prezgodaj.

Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s petnimi podtaknjenci, ki se z lahkoto in hitro primejo. Spomladi in jeseni ga lahko razmnožujemo z deljenjem korenin. Madžarska kraljica Izabela je v zgodovino prinesla sloves rožmarina kot pomlajevalnega sredstva.

NABIRANJE: Liste nabiramo vse leto, uporabljamo jih tudi sveže. Pri sušenju rožmarin ne izgubi svoje arome. Liste nabiramo od aprila do oktobra, poganjke od marca do junija. Poleti narežemo in sušimo poganjke. Zvežemo jih v šopke in obesimo v senco, da se dobro posušijo. Rožmarin kot začimbo dodajamo pečenemu mesu, jagnetini, teletini, perutnini. Brez rožmarina ni dobre marinade k morskim ribam.

UČINKOVINE: eterično olje s kafro, grenčine, saponini, tanini, flavonoidi, triterpenska kislina in triterpenski alkohol, čreslovine.

KAJ ZDRAVI: Nadzemni deli: stiskajo in krčijo tkivo, umirjajo živce, zboljšujejo prebavo, razkužujejo, odpravljajo vetrove in krče v črevesju, povzročajo znojenje, spodbujajo izločanje urina in pretok žolča, blažijo depresije, zboljšujejo krvni obtok, poživljajo živčni sistem in krepijo srce. Eterično olje povečuje dotok krvi v nekatere dele telesa, blaži bolečine, zdravi revmo. Eterično olje priporočajo pri artitičnih stanjih. Kot tonik spodbuja rast in obnavlja barvo las, zato je pogost dodatek šamponom.

Rožmarin izboljšuje prebavo in pretok krvi, zato ga vsebujejo skoraj vse kreme proti revmatizmu. Spodbuja in krepi živčni sistem, širi žile, zato pomaga proti splošni utrujenosti in depresiji ter krvnem obtoku. Je sredstvo prti krčem in ima baktericiden in vitriciden učinek. Pomaga pri motnjah krvnega obtoka, izčrpanosti, nizkem krvnem tlaku, pri slabokrvnosti, srčni nervozi, migreni. Ljudsko zdravilstvo rožmarinu pripisuje, da njegov alkoholni izvleček-tinktura pomaga proti plešavosti ali vsaj izpadanju las in izboljšuje spomin, miselno zbranost, krepi kapilare, izboljšuje venski pretok V prvem primeru ga mažemo, v drugem po kapljicah zaužijemo. Pater Ašič trdi, da poživlja delovanje jeter in žolča, blaži božjast. Učinkovit naj bi bil celo pri cirozi jeter. Rožmarinovo vino krepi srce, če ga pijemo po 2 kozarca na dan. Iztreblja tudi gliste. Z njegovimi listi zdravijo kožne bolezni, migrene, depresije in prhljaj. Prezgodnjo plešavost najbolj preprečuje olje. Zunanje z oljem ali mazilom si pomagamo pri išiasu, bolečinah v mišicah in nevralgiji. pomagam Rožmarin vzpodbuja krvni obtok in živčevje, pomirja in izboljšuje prebavo. Čaj uporabljamo pri psihičnih napetostih, ki se izražajo s prebavnimi motnjami, napenjanjem, glavobolom, potrtostjo.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj pri težavah s prebavo, srčno vodenico, zlatenici: žičko narezanih rožmarinovih listov prelijemo s skodelico vrele vode. Posodo pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Na dan spijemo 3 skodelice čaja. Pomaga priti astmi , tesnobi, živčnosti.

Čaj iz rožmarina izboljšuje prekrvavitev, poživlja delovanje jeter, izločanje žolča, lajša izkašljevanje, čisti dihalne poti, lajša izkašljevanje, zvišuje prenizek krvni tlak, blaži revmatična obolenja, glavobole in izčrpanost. Grgranje lajša bolečine pri vnetem grlu.

Rožmarinov kis: v jabolčni kis potisnemo vejico rožmarina in pustimo nekaj časa, da odda aromo, potem vejico odstranimo. V manjših stekleničkah, ki jih serviramo na mizo, lahko vejico pustimo v kisu za okras, ker se bo količina kisa tako ali tako dovolj hitro porabila.

Rožmarinovo olje: V olivno olje potisnemo vejico rožmarina in jo čez čas odstranimo. V steklenički, ki jo serviramo na mizo, lahko pustimo vejico v olju za okras, ker se bo olje dovolj hitro porabilo. Z oljem se lahko namažemo pri nevralgijah, bolečinah pri protinu in revmi, otrdelih sklepih. Za sprostitev nakapamo nekaj kapelj takega olja v vodo v posodico lučke, pod skodelico prižgemo čajno svečko. Vonj rožmarina sprošča. Vonj oddaja tudi sveža rastlina. s 5 kapljicami eteričnega rožmarinovega oljem, 250 ml vroče vode, 1 žlico jedilne sode bikarbone in lahko razkužimo in odišavimo glavnike.

Molje odganja posušen rožmarin v vrečkah. Če psa okopamo in splaknemo z rožmarinovo raztopino, boste po naravni poti pregnali bolhe.

Rožmarinova sol: v velik mlinček natresemo grobo morsko sol in rožmarinove sveže ali posušene listke (iglice). Sol z rožmarininovimi listi vred zmeljemo in z njo začinjamo jedi in solate.

Kopel pripravimo tako, da zavremo 60 g rožmarinovih listov in jih pustimo, da se namakajo 30 minut. Potem precedimo in dodamo vroči vodi za kopel. Kopel deluje poživljajoče in krepi živčni sistem. Koljemo se 10 minut, nikdar pred spanjem, ker kopel poživlja. Drug recept. 4 žlice rožmarinovih listov zavremo v 1 litru vode, dodamo žlico olivnega olja. Počakamo 20 minut, potem precedimo in oddamo kopeli za celo telo.

Kopel za roke in noge proti revmatizmu: na 1 liter vode stresemo prgišče cvetočih vejic.

Madžarska voda: V 4,5 l žganja narežemo na 2 cm dolge koščke zelišča: rožmarina, sivke in mirte. Zelišča naj bodo dolga cca 30 cm, uporabimo jih toliko, kot jih lahko objamemo z roko. Zelišča namakamo vsaj 2 tedna, potem precedimo. V taki mešanici zelišč lahko namakamo noge, se kopamo.

Kopel proti celulitisu: 5 žlic posušenih listov črnega hrasta, žlica žajblja, žlica rožmarina. Mešanico zavremo v dveh litrih vode in kuhamo 15 minut. Pripravek dodamo vodi za kopanje.

Obkladke polagamo na edeme, zmečkanine, zvine, izpahe.

Mazilo proti bolečinam: na blagem ognju segrejemo 2 žlici olivnega olja, dodamo 2 žlici smrekove smole, 2 žlici čebeljega voska, k temu dodamo še 1 kavno žličko rožmarinove tinkture.

Rožmarinova tinktura: prgišče rožmarinovih listov namočimo v ¼ litra žganja.

Drugo: Rožmarinove vejice polagamo med perilo, v omare obesimo šopke, da se obleka navzame prijeten arome. Odganja molje.

Krompir z rožmarinom: namesto, da bi ga kupili že pripravljenega, si ga lahko enostavno pripravimo sami. Uporabimo mlad droban krompir, ki ga skrbno operemo. V pekač ga naložimo z nekaj neolupljenimi stroki česna, posipamo s poprom v zrnih in potresemo z listi rožmarina. Lahko tudi samo dodamo vejico ali dve, ki jih po kuhi odstranimo ali uporabimo za dekoracijo. Posolimo z morsko soljo in pokapamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici na 250 stopinj Celzija skoraj 2 uri. Če bi radi peko pospešili, krompir z lupino vred najprej pokuhamo v vreli vodi cca 10 minut, potem na nadaljujemo peko v pečici po postopku opisanem zgoraj. Krompir lahko postrežemo s smetanovo omako, majonezo, tatarsko omako itd… Odlično se poda k jedem z žara.

Vino: drobno nasekljamo 2 žlički svežega rožmarina in jih stresemo v steklenico. Prelijemo z 1 litrom belega vina. Steklenico zapremo in počakamo 1 teden , precedimo skozi krpo. Pijemo zjutraj in zvečer po kozarček kot liker. Vino krepi srce, pomaga proti izčrpanosti, neplodnosti, belemu toku, omotici, napenjanju, čisti kri, deluje zoper zastajanje vode v telesu. V tem primeru pijemo vino 3x na dan na tešče in pred kosilom in večerjo.

Kozmetika: Rožmarinovo olje je sestavni del krem in parfumov, kopalnih soli.

Opozorilo: Nosečnice naj se rožmarina izogibajo, ker spodbuja delovanje spolnih želez in organov. Rožmarinov čaj, olje ali vino lahko izzove popadke, zato ga nosečnicam odsvetujejo. Preveliki in premočni odmerki lahko izzovejo tudi pri drugih vnetje črevesja, ledvic in krče. Rožmarin ni primeren za otroke.

Vir: Maurice Message: Zelišča za zdravje

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vrašanj o zeliščih; Založba Narava, 2009

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010