Fosil

Fosil

18. oktober 2008

KISLICA, Topolista in Navadna (Rumex obtusifolius, Rumex acetosa)

Druga imena: smuk, ščavje
Družina: dresnovke
Učinkovine: grenčine, čreslovine, eterična olja, železa, flavonoidov, oksalno kislino, karotenoide, klorofil, vitamin C.
Uporabni deli: listi ( kislica), korenine ( kodrastolistna)

Kislic je kar nekaj vrst, ki jih med seboj težko razlikujemo. Jurgen Seupa v Naravnem zdravniku pripisuje zdravilne lastnosti samo topolisti kislici ((Rumex obtusifolius) ne pa najbolj pogosti, navadni kislici (Rumex acetosa). Drugi pripisujejo zdravilne lastnosti obema, saj sta bližnji sorodnici. Kakorkoli že, dejstvo je, da so kislico tako ali drugačno poznali že Rimljani kot uporabno zelenjavo in zdravilno rastlino. Sebastian Kneipp je o njej zapisal, da »kislica ni le dobro zdravilo, pač pa tudi izvrstna hrana za bolnike, ker čisti in popravlja kri«. Semena te ali one kislice so svoj čas veljala kot zdravilo pri obolenjih jeter, žolčnih poti, črevesja in kože. Tako v Aziji kot Evropi je vedno veljala za priljubljeno zelenjavo. Njen prijeten okus nas pritegne, da jo prežvečimo kar na travniku, saj je splošno znana rastlina. Uporabljamo jo tudi za solate in omake, pripravljamo jo kot špinačo, oddajamo jo juham in drugim zelenjavnim jedem. Omaka iz kislic je francoska specialiteta. Skupaj skuto nam služi kot nadev za slane zavitke. Kislic je več kot 20 vrst, vendar je navadna kislica najbolj okusna. Pri uživanju pa bodimo zmerni, saj vsebuje veliko oksalne kisline, zato je ne uživajmo redno ali daljši čas. Za presnovo namreč potrebuje kalcij, ki ga pobere iz telesa. Še posebej pazljivi naj bodo tisti, ki imajo težave z ledvičnimi kamni.

Spomladi naj mlade liste uživajo slabokrvni ljudje, saj vsebujejo veliko organsko topnega železa. Tudi tisti, ki jim primanjkuje vitamina C, naj jih pridno uživajo. Z zmečkanimi listi si lahko tudi masiramo dlesni ali pa jih žvečimo. Kislica zavira razne vnetne procese na koži, zdravi rane, akne in lišaje. Ima to moč, da čisti, krepi, osvežuje in pomirja ves organizem, zunanje pa ga tudi polepša. Dobrodejen vpliv ima pri gripoznih obolenjih. Sveži sok se obnese za grgranje, izpiranje in mazanje obolelih mest. Semena kislice so sredstvo proti driski, lajšajo pa tudi bolečine v trebuhu. Korenine imajo odvajalni učinek. Še enkrat opozarjamo, da z njeno uporabo ne smemo pretiravati, ker kislica vsebuje velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata. V zmernih količinah pa ne škodi.

Mala kislica in ostale vrste so diuretiki, ki čistijo organizem. Vodo, v kateri so namakali liste kislice so uporabljali za blaženje vročine. Mala kislica je v mešanici, ki jo imenujejo eisakov čaj in se je veliko uporabljal za zdravljenje raka v ljudskem zdravilstvu, v novejšem času pa oboleli za aidsom in bolniki s sladkorno boleznijo. Kodrastolistna kislica se uporablja za zdravljenje kroničnih bolezni kože in artritisa. Zeliščarji so prepričani, da veliko bolezni povzroča kopičenje strupov v telesu, zato kodrolistna kislica pomaga, ker poveča zmogljivosti jeter za razstrupljanje in spodobuja učinkovitejše izločanje strupov iz črevesja.

Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem piše, da v novejšem času poročajo o sekretolitičnem delovanju droge ter vplivu pri različnih vnetnih procesih. Uporaba droge je učinkovita pri vnetnih procesih dihalnih organov, kot so rinitis, sinusitis in bronhitis. Slabše dokumentirano je njeno diuretično učinkovanje, čeprav jo v ta namen veliko uporabljajo v ljudski medicini. Učinkovala naj bi tudi pri driskah in srbečih kožnih obolenjih.

Čaj in sok
Čaj iz kislice navadno pripravimo kot poparek: dve žlički posušenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pijemo po dve skodelici čaja na dan. Lahko ga uporabimo tudi zunanje: za umivanje in čiščenje kože pri srbenju in raznih vnetjih. Hrvaški fitoterapevt in homeopat Ivan Lesinger svetuje, da čaj pripravimo sledeče: eno žličko kislice namakamo dvanajst ur v dveh decilitrih hladne vode, nato pa jo še petnajst minut kuhamo. Pokrijemo, pustimo stati petnajst minut in končno precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan proti trebušnim težavam, hemoroidom, kožnim lišajem in za uravnavanje menstruacije. Uživamo lahko tudi sok kislice: jemljemo dve do tri žlice svežega soka na dan z medom ali vinom. Kot obkladek ga lahko nanašamo na rane in obolela mesta na koži. Lahko ga pomešamo s kisom ali vinom ali v enem ali drugem namočimo liste kislice in s tem grgramo in izpiramo ustno votlino.

Kodrastolistna kislica (Rumex crispus) se uporablja pri zdravljenju kroničnih kožnih bolezni, npr. luskavice. Uporabljamo jo pri zapeki in zdravljenju zlatenice, ki nastane zaradi kongestije. Uporabljamo korenine, ki jih izkopljemo pozno poleti in sredi jeseni. Pred sušenjem jih dobro očistimo in razpolovimo ter posušimo. Za čaj s skodelico vode prelijemo 1-2 žlički suhih korenin, zavremo in kuhamo 10-15 minut. Tekočino pijemo 3 krat na dan. Tinkturo naredimo po običajnem receptu (gl.pripravo zdravilnih zelišč)m trikrat na dna vzamemo 1-3 ml tinkture.

dr. Katja Galle-Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

Ni komentarjev:

Objava komentarja