VREDNIK, NAVADNI ( Teucrium chamaedrys)

Druga imena: bučnica, komandl, mrzlični koren, krčnica, roža sv. Urha (Urša), stoženica, urhovka, vrhovka, vrtnica, želodčnik, žuljevka

Družina: ustnatice

Učinkovine: etrično olje, čreslovine, grenčine

Zdravilne lastnosti: proti prebavnim motnjam, artritisu,

Ljudsko zdravilstvo pravi, da v kolikor rastlino čez noč namočimo v vino, odpravlja gliste. Danes je cenjen čaj iz cvetoče zeli, ki jo nabiramo od junija do septembra. Pokončne poganjek nabiramo preden se odprejo cvetni popki. Čaj pomaga proti pomanjkanju teka, proti artritisu, želodčnim motnjam in proti driski. Odpravlja krče in pospešuje izkašljevanje.

Zunanje drogo uporabljamo kot močan prevretek, ki ga v obliki obkladkov polagamo na poškodbe, zmečkanine, in hemoroide.

GRENKULJICA, BRŠLJANASTA (Glechoma hederacea L.)

Druga imena: divji peršin, konderman, kopitnik, pikasta kopriva, popenec, povojček povoj Marije device, prisadna zel, srednjak, storičič, stračič, šmarni slak, vinska loza, vrednjak, zlata verižica, popenec, soldaški peteršilj, vrednik.


Družina: ustnatice


Učinkovine:čreslovine, grenčine, hlapno olje, kisline, holin, kalijev nitrat, sluz, smolo,sladkor, vitamin A inC.


Zdravilni učinki:proti kašlju in za celjenje ran, lajša želodčne in črevesne težave, driske, katarje, težave z mehurjem in ledvičnimi kamni, pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline, kadar nam zaradi katarja v srednjem ušesu šumi, je rastlina nadvse učinkovita.


Kulinarika: Bršljanasta grenkuljica je dobrodošla z drugimi rastlinami v spomladanski solati za čiščenje krvi. Lahko jo dodamo juham kot primes marjetici, jetičniku, rmanovim, jegličevim listom ter listom dišeče vijolice.


Za zdravilne pripravke uporabljamo cvetočo zel. Nabiramo cvetje in liste ločeno. Na hitro jo posušimo na soncu in jo uporabimo za pripravo čaja, ki pomaga pri vseh vnetnih procesih dihalnih poti, sluznic in predvsem pri trdovratnem kašlju in astmi. Žlico zelišča poparimo z 1 litrom vode, pokrijemo ter pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo čez dan do 3 skodelice. Pri bronhitisu jo lahko mešamo z dišečo perlo, ožepkom in lapuhom. Zunanje jo uporabljamo za gragranje pri zobobolu, vnetjih ustne, žrelne, nosne votline ter pri odprtih ranah kot so zmečkanine, urezi, ugrizih. Izpiranje s čajem, ki ga pripravimo tako, da v razmerju 1:1:1 bršljanasto grenkuljico, rman, žajbelj zavremo v1/4 litra vode, pomaga pri vnetju srednjega ušesa.

Kulinarika: Sv. Hildegarda nam svetuje, da naj bršljanasto grenkuljico uživajo zdravi in bolni pripravljeno kot špinačo, v juhah, kot prilogo h glavnim jedem, kot zakuho v juhah.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Reinhard Schiller: Sveta Hildegarda: O zdravem prehranjevanju

JETIČNIK (Veronica officinalis)

Druga imena: jetečnik, jeterčnik, lehtica, navadni jetičnik, veronika , vrednik, sorej, očist.

Družina: črnobinovke
Učinkovine:čreslovina, grenčine, aukubin, glikozid
Zdravilni učinki:
Rimljani so mu pripisovali, da je zdravilna rastlina za vse. Kneipp je menil, da varuje pred jetiko, pomaga proti putiki in odpravlja sluzi iz telesa. Danes velja, da zdravi: ledvične bolezni, pomaga pri celjenju ran, težavah z dihali, vročinskih obolenjih, kjer je priporočljivo znojenje. Priporoča s tistim, ki imajo težave z želodcem, vranico, pozdravi tudi mehur in sečila. Skupaj s koprivo odlično čisti kri. Zmanjšuje poapnenje žil, čisti kri, znižuje holesterol. Pomaga proti starostnemu srbenju. Pomaga proti zasluzenosti želodca in črevesne motnje. Čaj je uspešen je proti nevrozi, ki je posledica duševnih preobremenitev, pomirja, povečuje spomin in prežene omotico. Učinkovit je proti revmatičnim in protinskim bolečinam kot tinktura.

Nabiranje: Najdemo ga na suhih tleh, raste v gozdovih na posekah, ob ograjah, v grmovju, v jarkih, na poteh in gozdnih obronkih. Cvete od maja do avgusta, takrat nabiramo cvetje, ki je zdravilna droga.

Čaj: zvrhano čajno žičko droge poparimo z 1/4 litra vode, pustimo nekaj minut.

Svež sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok. Napolnimo v majhne steklino in shranimo v hladilniku.

Prsni čaj: 200 g jetičnika, 100 g pljučnika, 100 g papeževe sveče, 100 g suličastega trpotca, vse skupaj dobro premešamo. Eno žličko mešanic prelijemo s skodelo vrele vode in po 5 minutah odcedimo. Pijemo po požirkih med obroki, dve skodelici dnevno. Po želji osladimo s cvetličnim ali žajbljevim medom.


Poparek proti jetrnim boleznim: 100 g posušenih nasekljanih regratovih korenin, 100 g jetičnika (nadzemni del rastline, ki ga naberemo takrat, ko cveti) ter 50 g prehaljenke in 50 g potrošnika. Vse skupaj dobro premešamo, s skodelico vrele vode in žličko mešanice pripravimo poparek, ki mora stati 3 minute, potem ga odcedimo. Pijemo po požirkih med obroki, 2 skodelici dnevno, Sladimo z medom, saj je neprijetno grenkega okusa.


Tinktura: pest sveže sesekljanih rastlin namakamo 3 tedne v močnem žganju na soncu. Precedimo. Tinkturo ob revmatičnih bolečinah in protinu jemljemo 2 x dnevno po 12 kapljic na sladkorju ali vtiramo v boleča mesta.


Čaj zoper kožne bolezni, starostno srbenje: 2 dela jetičnika, en del bezga, en del divje mačehe, en del orehovih lupin.

SRČNA MOČ (Potentilla erecta, tormentilla)

Druga imena:b(r)ezovec, grižnica, krvni koren, gnila korenina, krvomočnica, mati vseh trav, (peto)prstnik, sedmoprstnica, steznik, strupenica, vrednik, korenine device Marije.

Družina: rožnice

Učinkovine:tanin, glikozid tormentilin, etrično olje

Zdravilne lastnosti: proti želodčnemu in črevesnemu katarju, pri vnetju mandeljnov, ustne in žrelne votline grgramo čaj. Čaj čisti kri, pomaga proti protinu, revmi in sladkorni bolezni. Je učinkovit proti driski, če je akutna in jo povzroča živčnost. Pogosto so jo uporabljali pri vnetju sluznice ali razjed debelega črevesja. Čaj lahko grgramo pri vnetem žrelu in grlu, krvavečih dlesnih, razjedah v ustih. Učinkovit je pri ekcemih, lišajih, kožnih čirih. Mazilo, losion, obkladek, obloga pospeši celjenje ran, za katerimi potem ne ostajajo brazgotine.

V zdravilne namene se uporablja samo korenina. Če jo prerežemo, se na prerezu v kratkem času obarva krvavo rdeče. Barvilo tormetil deluje antibakterijsko in skupaj s s taninom zdravi vnetja. Korenino nabiramo spomladi ali jeseni, nato jo na hitro posušimo in stremo v prah.

Čaj: 2 žlički prahu stresemo v mrzlo vodo in zavremo. Če je čaj pregrenak, mu dodamo žajbelj, kamilico ali lipove cvetove. Za grgranje lahko naredimo močnejšo mešanico z dvema velika žlicama prahu.

Vir: Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje