ZELENA (Apium graveolens)

Druga imena: opih, beljena, gomoljna, listna, navadna zelena
Družina: kobulnice
Značaj: nekoliko hladen, vlažen, grenko-sladek.
Uporabni deli: listi, semena, korenine.

Učinkovine: eterično olje, apin, grenčine. Poleg eteričnih olj zelena vsebuje provitamin A, vitamine B, C in E ter minerale, med katerimi je največ kalija, natrija, magnezija, fosforja in kalcija.

Zdravilni učinki: Semena zelene imajo močne diuretične učinke in pospešujejo izločanje sečne kisline in drugih strupov iz telesa skozi seč, zato jo uporabljamo kot zdravilo za stanja bolečih sklepov in artritis, kjer nabiranje strupenih snovi povzroči bolečine in zatekanja. Enako velja za protin.

Zaradi diuretičnih lastnosti semen, jih lahko uporabljamo za zdravljenju pri zatekanju in zadrževanju tekočin. Je blago razkužilo in pomaga pri vnetjih in okužbi sečil.

Deluje proti kamnom v mehurju in ledvicah, blaži vnetja in bolečine, zato so jo uporabljali za zdravljenje revmatizma, artritisa, protina. Je diuretik, razstruplja in razkužuje sečila. Je antiseptik, odvaja vetrove in umirja napenjanje, čisti ožilje, znižuje krvni tlak in pomirja tesnobo in napetost, poživlja delovanje jeter, zato razstruplja. V ljudskem zdravilstvu so jo uporabljali za umirjanje kašlja, bronhitisa, astme, mišičnih krčev, kolcanja in odpravljanje ustnega zadaha. Pomaga pri nespečnosti, pomaga pri živčni napetosti. Učinkuje tudi proti glivicam.

Zelena sodi med najbolj zdravo zelenjavo. Z gojenjem so razvili: gomoljno, listno in stebelno. Današnja zelena izvira iz divjih vrst, ki v Evropi rastejo na vlažnih tleh od Švedske do Sredozemlja. Domovina zelene ni natančno znana, saj divje vrste rastejo tudi v severni polovici Afrike in nekaterih delih Azije. Danes je zelena razširjena po vsem svetu. Bližnji sorodniki zelene so peteršilj, koromač, korenje, koper, janež in pastinak. Zelena se je po svetu razširila v 15. in 16. stoletju. Sčasoma so začeli jesti tudi odebeljen gomolj posebne vrste zelene, ki je doma v Sredozemlju – gomoljno zeleno. Zelena je bogata z vitamini in minerali, ima poseben, zelo značilen okus, ki ji ga dajejo eterična olja. Vitamina C je v listih nekajkrat več kot v gomoljih. Največ hranilnih snovi se ohrani v presni zeleni. Zelena pospešuje odvajanje vode iz telesa, pospešuje izločanje prebavnih sokov iz želodčne sluznice, v želodcu uničuje bakterije, čisti jetra, ugodno vpliva na krvni obtok in živčevje, zato pripomore tudi k dobremu spancu. Tradicionalna vzhodnjaška medicina zeleno uporablja za zniževanje krvnega tlaka. Zelena ima ogromno zdravilnih lastnosti, ki jih morda še premalo poznamo in izkoriščamo.

Zelena je v kuhinji vsestransko uporabna. Listnata zelena (sveža in posušena) se največkrat uporablja kot začimba. Gomoljna zelena je odlična presna, kuhana ter celo panirana ter nato ocvrta. Vse bolj priljubljena pa postaja stebelna zelena, ki ji včasih pravijo belušna zelena. Njena debela stebla so odlična kuhana in v solatah, kjer se dobro ujemajo tudi s sadjem. Zelo zdravilen je sveži sok iz listov ali stebel zelene.

Tudi semena zelene se uporabljajo kot začimba. V ZDA jih mešajo s soljo in s tem začinijo celo koktajl Bloody Mary in hot doge "na chicaški način". Bloody Mary običajno krasi še košček stebelne zelene, ki služi tudi za mešanje – namesto žličke.Vse tri vrste zelene lahko pri nas kupimo skoraj celo leto. Gomoljna zelena v hladnem in temnem prostoru zdrži več tednov, stebelna zelena pa zdrži v hladilniku le nekaj dni.

Rastlina je torej naravni diuretik, tudi, če jo uživamo kot zelenjavo. Iz suhih semen in listov zelene lahko pripravimo čaj za odvajanje vode. Čaj se pripravlja kot prevretek. Žlico zelene prelijemo s skodelico vode , na hitro prevremo in odcedimo. Pijemo dve skodelici dnevno. Drug način je, da v 1/2 litra vrele vode usujemo 20 g sveže sesekljanih listov in pustimo stati 5 minut. Precedimo, pijemo čez cel dan na 3-4 ure. pomaga vsem, ki se jim zapira voda, jih muči napenjanje in vetrovi. Pomaga celo pri zastrupitvah, da strup hitreje zapusti telo. Zeleno štejemo med 5 zdravilnih zelišč, ki odpirajo telo.

Proti vnetju oči in pikih žuželk naj bi koristili sveži listi rastline kot obkladek. S sokom zelene pokapamo kosem vate pri zobobolu ali vnetju srednjega ušesa in vato vtaknemo v uho. Bolečina preneha. Zeleno uporabljamo jo pri hujšanju tako, da popijemo po 2 skodelici njenega čaja med obroki. Poleg čaja zelene lahko pijemo samo vodo. Hrana naj bo sestavljen iz sadja, zelenjave, česna. Najprimernejši čas za to je pomlad.

Nepreverjen star recept za ponovno rast las pa je tak. Pest zeleninega semena zdrobimo in vmešamo v olivno olje, da dobimo gosto mažo. Z njim si 3 večere zapored mažemo lasišče (plešo), mazilo vtremo in glavo zaščitimo z ruto ali kapo. Četrti večer lase operemo s hmeljevo ali brezovo vodo.

Poparek proti revmatizmu, artritisu in prebavnim težavam: 1 žličko semen stresemo v skodelico vode, namakamo 5-.10 minut, precedimo in pijemo po 1 skodelico na dan.

Tinktura: Vzamemo 30 kapljic z vodo 3 krat na dan.

OPOZORILO: Semena niso primerna za uživanje nosečnic, bolnike z obolenjem ledvic. Lahko povzroči preobčutljivost za svetlobo. Lahko sproži alergično reakcijo. Če dojite, uporabljate semena zelene le v količinah, ki so v receptih kot začimba.

Viri: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=12888

Jurgen Saupe: Naravni zdravnik

Andrej Dvoršak: Padarske bukve

Naravna zdravila, MK; 2007

Dario Cortese: zelenjava druga moč naravne hrane

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

KAPUCINKA (Tropaeolum majus L.)

Druga imena: Njeno prelepo ime »rdeči cvet Peruja« izvira iz njene domovine. Poznamo jo tudi pod imenom kapucinska kreša ali tudi indijska ali mehiška kreša. Bolj romantični pa ji rečejo cvet ljubezni, saj naj bi imela ugoden vpliv na spolno slo.

Uporabni deli: zračni deli rastline
Družina: Kapucinke
Zdravilne učinkovine:eterično olje, gikozidi gorčičnega olja
Zdravilne lastnosti: kapucinka in vodna kreša spadata v isto družino kot hren ter vsebujeta podobne učinkovine. Deluje antibiotično, protiglivično, notranje proti bakterijskim okužbam sečil in dihal, zunanje kot razkužilo za rane, kožne izpuščaje in vnetja. Učinkovita naj bi bila tudi pri vnetjih ženskih spolnih organov. Učinkovita je pri zdravljenju nalezljivih stanj dihalnega in sečnega trakta. Pomaga, da se telo upre prehladu, gripi, drugim okužbam. Sveže zelišče naj bi imelo večjo protimikrobno moč. Sveže zelišče lahko uporabljamo kot poparek. Pravijo, da masiranje lasišča s sokom kapucinke pospešuje rast las.

Uporabljamo sveže liste, tinkture iz listov v zdravilstvu, semena in liste v kulinariki.

Kapucinka je izjemno lepih in živih barv. Je okras vrta. S svojimi okroglimi listi in zelo živahnimi cvetovi v oranžnih, rdečih ali rumenih barvah je pravi magnet za oči. Poživi vrtove, gredice, lesene ograje in balkone. Doma je v južnoameriških pragozdovih. Kapucinko so pripeljali v Evropo iz daljnega Peruja šele v 16. stoletju. Kmalu so ugotovili, da ni le prelep okras vrtov, pač pa, da so užitni vsi njeni deli in še več – celo zelo zdravilni. Je okras, prigrizek in zdravilo obenem. Najpogosteje se uporabljajo mladi listi in cvetovi, ki imajo rahlo pekoč okus ter spominjajo na vrtno krešo. Kot dodatek so odlični k zeleni ali paradižnikovi solati, dajemo jih lahko v sendviče ali pripravimo okusne skutine namaze. Iz njih lahko s krompirjem pripravimo odlično juho.

Od listov in cvetov so še bolj pikantna zelena semena, zato jih lahko uporabljamo namesto hrena v tatarski omaki, vložena v kis, pa so nadomestek za kapre. Včasih so cvetne popke kapucinke, vložene v kisu, močno cenili – imele so celo večjo veljavo kot kapre. Tudi mi si lahko pripravimo nadomestek za kapre – natrgamo trde in majhne popke ter jih vložimo z dodatkom koprove zeli, po želji lahko pridamo še druge začimbe, na primer koriander, kumino, boreč, pehtran, šetraj, rožmarin. Tako imamo pri roki svoje domače in nadvse zdravilne kapre. Pri pripravi divjačine nikar ne pozabimo nanje in jih uporabimo kot izvrstno začimbo. Drug recept pravi: Zelena semena naberemo ob suhem vremenu in namočimo za 24 ur v solno raztopino, ki jo pripravimo iz 1l vode in 110g soli. Ko vzamemo semena iz raztopine, jih osušimo in damo v manjše kozarce za vlaganje. Prelijemo jih z vročim zeliščnim kisom, dobro zapremo in pustimo stati mesec dni. Ko odpremo za uporabo moramo vsebino kmalu porabiti.

Kapucinka cveti od junija tja do septembra. Naberimo prve popke, prve cvetove in prve liste za juho. Semena poberemo šele potem, ko se lepo razvijejo. Del semen si shranimo za prihodnje leto, ker je kapucinka enoletnica. Večino semen pa uporabimo takrat, ko ne bo več cvetov za pripravke.

Kapucinko je ljudska medicina najprej uporabljala proti skorbutu, nato pa se je njena uporaba razširila na težave z dihali, nezadostno delovanje ledvic in bolezni mehurja. Vsebovala naj bi veliko žvepla, zato jo priporočajo starostnikom in rekonvalescentom kot odlično krepčilo. Blago odvaja in spodbuja prebavo. Sedežne kopeli iz poparka kapucinke urejajo menstruacijski ciklus. Ker vsebuje obilo žvepla, naj bi tudi »zadrževala« lase oz. pripomogla proti izpadanju las.

Vodica za lasišče
Ljudsko zdravilstvo svetuje kapucinko proti izpadanju las. Iz nje izdelujejo vodico, ki "zadržuje" lase in naj bi koristila moškim proti pleši. Iz kapucinke si pripravimo vodico proti izpadanju las po receptu provansalskega mojstra naravnega zdravilstva Mauricea Messegueja: nasekljamo dve prgišči cvetov, svežih listov in cvetov kapucinke skupaj z desetimi listi koprive in tremi pušpanovimi lističi. Vse skupaj pustimo, da se dva tedna namaka v enem litru alkohola (90%). Potem precedimo in si s to tekočino masiramo lasišče.

Poparek in sedežna kopel
Prsni, poživljajoči in diuretični čaj, ki med drugim spodbuja spolno moč, pripravimo kot poparek: na liter vode damo slabo prgišče cvetnih popkov, cvetov ali semen. Spijemo dve do tri skodelice čaja na dan. Ta poparek lahko uporabimo tudi za sedežne kopeli za uravnavanje mesečnega perila.

OPOZORILO: Če ste noseči ali dojite, ne uporabljate tega zelišča.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=22390 (Pavla Kliner)
http://www.trebnik.com/novicke/prehrana_09_03.php
David Hoffmann: zelišča: celostno zdravljenje

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI ZELENJAVE

Za zdravje je odločilnega pomena ravnovesje v telesu med bazami in kislinami. Alkalnost pomeni zdravje. Vrednosti 4,0 in 4,5 je nevtralno, od 5,0 dalje je bazično, pod 4, 0 je kislo. Zelenjava, ki povzroča alkalnost( bazičnost): artičoke 4,5, bambusni vrščiki 5,5, beluši 6,5 izredno močno delujejo bazično. blitva 6,0, brokoli 5,5 brstični ohrovt, 5,0, buče 5,0-6,0, bučke 5,5-6,0, cvetača 5,5, čebule 4,5, do 5,5, šalotka 5,0, endivija 6,5, gobe 4,5 do 5,5, gorjušica 5,5, haloge 7,0, hren 4,5, ingver svež 5,5, jajčevec 5,0, koleraba 5,5, korenje 6,0, koruza 5,5, krompir sladki 5,5, če je neolupljen. Olupljen povzroča kislost. kumare 5,0, morske rastline 7,0, ohrovt 5,5, paradižnik 4,5- 5,0, paprika 5,5, pastinak 5,5, pesa 5,5, peteršilj 7,0 ( suh, svež, kuhan), por 5,0, rabarbara 4,5, radič 5,0, redkev 5,0, regrat 6,0, repa 5,5, rožnati slez 5,0, špinača 6,0, zelena 6,0, ledenka 5,5 ( upočasni gibanje črevesja, zato je ne priporočajo). solata zelena 6,0 zelje 5,5, kislo 4,5, zelenjava v kisu 5,5, Vsa industrijsko vložena zelenjava ustvarja kislost. Travniška kozja brada 5,5, topinambur 5,0, vodna kreša 7,0.

KORIANDER (Coriandrum sativum)

Druga imena: neznano

Družina: kobulnice

Učinkovine: eterična olja: linalol, limonen, mapen, mircen, cimen;  čreslovina, vitamin C, sitosterin, 

Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, boleznim želodca, ureja prebavo, poživlja delovanje jeter in žolča.

Paracelzus je je trdil, da koriandrova zel pomaga izločati težke kovine iz telesa.
Danes menijo, da najučinkoviteje odpravljajo težke kovine iz telesa alga chlorella  tinktura čemaža in tinktura koriandra. Koriander naj bi pomagal pri zadnji stopnji čiščenja, ker iz težko dostopnih tkiv iztisne ostanke kovin, jih vrne v krvni obtok , od koder se potem s pomočjo drugih sredstev izločijo iz telesa. Posredno se zato izboljša tudi spomin. Harmonizira delovanje srca, krvnega, limfnega in živčnega sistema. Korinadrovo olje blaži stres in pospešuje delovanje žlez z notranjim izločanjem. Učinkovit je pri urejanju menstrualnega cikla in v menopavzi. Olje se uporablja samo zunanje. Uživanje olja je namreč lahko toksično. Aromoterapiije z oljem ne izvajamo na nosečnicah.

Zrela semena raztapljajo sluz. Galen mu je pripisoval izboljšanje spomina. Sodobna znanost dokazuje, da preprečuje rast tumorja na debelem črevesju. Pomaga pri Chronovi bolezni. Znižuje raven sladkorja v krvi in podpira delovanje trebušne slinavke. Predvidevajo, da znižuje slabi LDL holesterol.

Koriander slovi predvsem kot začimba, ki je v mešanici začimb pod imenom curry, dodajajo ga kruhu, brez koriandra ni dobro pripravljenih stročnic. Kadar je v receptu napisano koriander, so mišljeno seme. Dobro se ujema s kurkumo.  V zdravilstvu uporabljamo mešanico janeža, kumine in koromača čaj, ki blaži napihnjenost. Proti želodčnim in črevesnim kolikam pijemo 3-4 skodelice na dan. Mazivo proti revmi dobimo, če namočimo zdrobljene plodove v olje ali toplo svinjsko mast.

V gospodinjstvu uporabljamo koriander v jedeh iz svinjine, za gobje jedi, v nadevih za perutnino, korenju, zelju in ohrovtu ter v vloženi rdeči pesi. Dodajamo ga tudi nekaterim pecivom in kruha. Koriander je ena od glavnih sestavin večini curryjev. Dobro se kombinira z vsemi začimbami iz Vzhoda. Mleti kardamom uporabljajo v mesni industriji za začinjanje mesnih izdelkov, v pekarstvu pa ga uporabljajo za pripravo določenih vrst kruha. Ekstrakt in destilat iz kardamoma uporabljajo za aromatiziranje gina in zeliščnih likerjev.

Kot začimba je greenk in oster, odličen za vroče poletne dni.

V kozmetični industriji ga dodajajo nekaterim parfumom, v farmacevtski industriji pa ga uporabljajo za maskiranje neprijetnih vonjav preparatov.

Kulinarika: Hladna dušena zelena s koriandrom

Sestavine za 4 osebe:

4 srednje velika stebla zelene narezana na 15 cm dolge kose,

sol,

3 žlice masla,

3 mlade čebule, sesekljani deli zelene,

350 ml jušne osnove,

žlica zmletih koriandrovih semen,

2 žlici limoninega soka,

sveži koriandrovi poganjki za garniranje.

Postopek: Kose zelene 2 minuti blanširamo v vreli slani vodi, jih odcedimo in odstavimo. V ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo in jo dušimo. Dodamo zeleno in vse skupaj zalijemo z zelenjavno juho. Začinimo po okusu in pokrijemo za 15 minut. Kuhamo na zmernem ognju. Dodamo še koriandrova semena in limonin sok in kuhamo še 15 minut, dokler se zelena ne zmehča. Če imamo več kor 1,5 dl tekočine, odstranimo zeleno in pokuhamo tekočino na močnem ognju. Zeleno in ostanek tekočine razporedimo na 4 plitke krožnike, pokrijemo s tanko folijo in pustimo, da se ohladi. Odcedimo in postrežemo garnirano s svežimi koriandrovimi vejicami.

Vir: http://www.kuhajmo.si/default.asp?id=457

Nadja Nussdorfer: V Kraljestvu začimb
Sanja Lončar et al.: Ščepec rešitve: zamolčane zdravilne moči začimb, 2012

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

LUŠTREK ( Levisticum officinale/ Ligusticum paludapifolium)

Druga imena: belestica, leštjan, levstek, ljubček, ljubec, lustek, lustik, čuštek, luštrik, luštrk

Družina:Kobulnice
Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčina, smola
Zdravilne lastnosti: za odvajanje urina in čiščenje krvi, čez noč namočen luštrek v vinu spodbuja menstruacijo in preprečuje zamašenost vranice in jeter. Zdravi mehur in ledvice, pomaga pri migreni. Prelitek suhe zeli ali korenine pomaga širiti zamašene dihalne poti. V 5 litrov vode prekuhamo korenine, zel ali liste in naredimo dodatek za kopel, ki pomaga proti težavam v spodnjem delu trebuha. Včasih so z vročimi obkladki luštreka zdravili gnojne rane. Čaj iz semen luštreka, kumine in janeža preganja mačka. Luštrek je močen afrodiziak. Dviga energijo ledvic , zato spodbuja delovanje sečil in rodil. Spodbuja spolni nagon. Luštrek pomaga pri srčni oslabelosti in srčnemu popuščanju. V obliki obkladkov pomaga pri edemih, nečisti koži in ranah, ki se slabo celijo. Luštek odpravlja beljakovine v urinu, pomaga pri splošni oslabelosti živcev, histeriji, neprijetnemu vonju znoja,    

Luštrek naravno uspeva v zahodni Aziji in južni Evropi, kjer se uporablja vse od rimskih časov dalje. Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Vendar danes ugotavljajo, da to ne drži. Nekateri iz bivših jugoslovanskih republik mu pravijo kar »vegeta«, ker je glavna sestavina le te. Luštrek je zelo aromatično zelišče po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega pri nas najpogostejšega luštreka poznamo še škotski in črni luštrek. Večinoma se uporabljajo listi luštreka skupaj s steblom, bolj redko pa semena in korenine. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Sveže liste lahko v plastični vrečki hranimo v hladilniku tri do štiri dni, lahko pa jih tudi zamrzujemo in sušimo, le da pri slednjem nekoliko spremenijo okus, ki postane bolj podoben zeleni. V kombinaciji z drugimi začimbami ga lahko uporabljamo v juhah ali pa dodamo nekaj listov pri kuhanju krompirja, korenčka ali stročjega fižola. Sesekljane liste pa lahko dodate skoraj vsaki zeleni solati. Za luštrek je tudi značilno, da hrani doda prefinjen okus, potrebno pa je biti varčen pri uporabi, kajti je izredno močno zelišče in že nekaj lističev zadostuje za aromo celega lonca zelenjavne ali krompirjeve juhe. Luštrek pa naredi jed tudi bolj slano, zato je lahko nadomestek soli pri ljudeh, ki ne smejo uživati veliko soli.

Kulinarika: Sveže in posušene liste uporabljamo kot jušno zelenjavo namesto zelene. Poda se v mesne, ribje in zelenjavne juhe, omake, raguje, enolončnice.Ker ima močno aromo, jo dozirajmo previdno. Dodamo v manjših količinah, 10 minut pred  koncem kuhanja. Odličen je s korenovkami: korenje, zelena, topinambur, pastinak; z gobami, stročnicami, paradižnikom in krompirjem. Po okusu je podoben Maggi jušni osnovi, zato ga nekateri imenujejo tudi Maggi zelišče. Odličen je tudi v mesnih jedeh in enolončnicah. Uživamo lahko tudi presne liste v solati ali podušene. Korenine lahko vložimo v kis. Seme zdrobljeno dodajamo v kruh, ga potresemo po kuhanem krompirju, dodamo v  solaten prelive. Dobro se ujema s čilijem, česnom, koprom, lovorjem, origanom, peteršiljem, drobnjakom, brinovimi jagodami, timijanom.

Korenčkova juha z luštrekom
Sestavine za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag korenja, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 5 žličk kisle smetane, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, da porumenita. Dodajte očiščeno in na drobno naribano korenje ter zalijte z juho ali vodo in pustite da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se korenje zmehča ter postrezite s kislo smetano.

Tunin file s porom in luštrekom
Sestavine za 4 osebe potrebujemo: 80 dag tuninega fileja, sok pol limone, 2 pora, 5 žlic oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane, 1 žličko sesekljanega svežega luštreka in sol.

Postopek:Tunin file narežite na centimeter debele rezine, jih solite in pokapajte z limoninim sokom. Por razpolovite ter ga dobro operite in narežite na tanke kolobarje. V ponvi s pokrovom segrejte oljčno olje, na njem podušite por, dodajte vino in kislo smetano, solite po okusu in dušite nekaj minut. Dodajte rezine tuninega fileja, pokrijte in dušite 15 minut. Nazadnje potresite s sesekljanim luštrekom in takoj postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Popečena polenta z luštrekom in gorgonzolo
Sestavine: za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mleka, 17 dag koruznega zdroba, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 1 žlico oljčnega olja, 15 rezin gorgonzole, sol in sveže mlet poper.

Postopek: V posodi zavrite mleko in vanj vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še 5 minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte luštrek, solite in poprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15 x 30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako rezino polente položite rezino gorgonzole in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da se sir stopi. Ponudite vroče s kislo smetano.
Luštekova juha s paradižnikom in jabolki
Sestavine za 4-6 oseb:4 žlice masla, 1 srednje velika čebula sesekljana na drobno,500 g olupljenega in sesekljanega paradižnika,4 velika razkoščičena, olupljena, kuhana jabolka in zmečkana jabolka,125 g grobo nasekljanih luštrekovih listov,1 liter zelenjavne juhe, (jušne osnove)sol, sveže mlet poper,drobno nasekljani luštrekovi listi ali jogurt za končni okus.
Postopek: Na maslu popražimo čebulo. Dodamo jabolka, paradižnik, luštrekove liste ter kuhamo 2-3 minute. Vse prelijemo z jušno osnovo in kuhamo na zmernem ognju 30 minut. Spasiramo v električnem mešalniku in precedimo skozi gosto cedilo v novo posodo. Dodamo še sol in poper in spet pogrejemo. Juho lahko serviramo hladno ali toplo. Vročo potresemo s svežimi luštrekovimi listi, hladno pa ped serviranjem prelijemo z jogurtom.

OPOZORILO: Izogibajo naj se ga nosečnice in bolniki s povišano temperaturo.
Vir: Boris Bergant na http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10468
Elizabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

BARVE HRANE

Barva hrane nam signalizira, kakšni vitamini in minerali se skrivajo v njej. Zato je pisan obrok, barvita oziroma pisana hrana, ne le paša za oko, ampak je tudi bolj zdrava. Rumena in oranžna hrana je najpogostejša v hladnih dneh ( agrumi, korneček, buče hokaido). Vsebuje veliko C vitamina in betakarotena. Oba sta močna antioksidanta. V rdeči barvi se skriva likopen in antocianin. Veliko ju je v rdečem radiču in rdečem zelju, pa tudi v zamrznjenih malinah in jagodah. Zelena barva Vsebuje veliko vitamina C in klorofila. Najpogostejša zelena zimska hrana je sestavljena iz motovilca, endivje, ohrovta, brokolija. V modri in vijoličasti barvi se skriva veliko antioksidantov, vendar je ta barvna skupina pozimi zelo slabo zastopana. Največkrat uživamo plodove, ki smo jih zamrznili poleti kot so borovnice, maline, temno grozdje (Portugalka)

HRANA, KI ZNIŽUJE KRVNI TLAK

Zelena, sabljasti triplat, čebula, česen, grenivke, olivno olje, ribje olje.

Ali veš, da zelena vsebuje snov ftalid, ki sproža gladke mišice v steni krvnih žil, s tem razširja žile in znižuje krvni tlak. Deluje tako, da zavre delovanje encima, ki sintetizira hormone stresa. Ti krčijo žile in s tem zvišujejo krvni tlak.

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.