DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

MATERINA DUŠICA, POLJSKA (Thymus pulegioides)

Druga imena: babja dušica, duša, dušje, materinka, popovec, prežilka, poljski timijan.

Družina: ustnatice

Učinkovine: čreslovine, eterična olja, grenčine, flavon, saponin, timol, mangan.

Zdravilni učinki: Materina dušica je zaradi pretirane uporabe za zdravilne namene v marsikateri državi zaščitena, ker ji grozi izumrtje. Čaj nam koristi proti kašlju in črevesnim težavam, živčnim boleznim, nevralgijah, pri obolenjih dihalnih poti, zasluzenosti bronhijev, bronhialni astmi, proti oslovskem kašlju in pljučnici pa v kombinaciji z ozkolistnim trpotcem. Pripravimo ga tako, da dve žlički droge prelijemo z vrelo vodo. Čaj deluje preventivno proti prehladom, če ga pijemo po skodelico zvečer. Je pomirilo pri nervoznem razbijanju srca, pomaga proti nespečnosti, lajša bolezni dlesni in vnetja mandeljnov. V ljudskem zdravilstvu se priporoča pri menstrualnih bolečinah. Obstaja kar nekaj podvrst materine dušice, ki pa so vse enako zdravilne: Tymus vulgaris, Tymus serpyllum itd... Vključno z vrtnim timijanom zato glej zdravilne učinek in uporabo tudi pri timijanu. Rastlina je tudi antiseptik. Nabiramo jo v času cvetenja, od pozne pomladi do konca poletja. Sušimo jo v senci na prepihu.

Zelo uporabna rastlina je tudi kot začimba. Lahko jo namočimo v žganje ali olivno olje in jo uporabljamo za masažo proti revmi, protinu, drhtenju udov.

Timijanovo olje je uporabno proti ohromelosti pri kapi, multipli sklerozi, sušenju (atrofiji) mišic, revmatizmu in zvinih.

Timijanove kopeli pomagajo ljudem z depresijo in živčnimi napetostmi. (200 g zeli na kopel)

Maria Treben svetuje timijan tudi kot pomagalo proti alkoholizmu. Zvrhano prgišče timijana prelijemo z litrom vrele vode in namakamo 2 minuti. S čajem napolnimo termo steklenico, iz katere damo alkoholiku vsake 15 minut po 1 jedilno žlico čaja. Pojavijo se slabost, bruhanje, močna driska, uriniranje, znojenje, velik apetit in občutek žeje. Pri povratnikih terapijo ponovimo. Pri epilepsiji priporoča 2 skodelici čaja (1 čajno žličko na /4 litra vrele vode, pustimo nekaj minut) dnevno 2-3 teden z 10 dnevnimi prekinitvami.

Prah materine dušice je svetovala sveta Hildegarda pri boleznih možganov. Recept se je glasil: Zdrobi materino dušico v prah, prah zmešaj s pirino moko in vodo, naredi pogačice in jih pogosto jej.

Pri kožnih boleznih, kjer je potrebno notranje čiščenje je materina dušica odlično zdravilo. dovolj je, da jo uporabljamo bolj radodarno pri kuhi in jo dodajmo kot začimbo.

Mazilo iz materine dušice: Od maja do avgusta lahko pripravljamo mazilo iz materine dušice. Porežemo celo rastlino brez korenin, jo grobo sesekljamo, damo v električni mešalnik, zmeljemo, stisnemo skozi krpo, da dobimo sok. Sok umešamo v kozje ali "majsko" kravje maslo in dobili smo mazilo, ki pomaga pri osipih pri dojenčkih in drugih kožnih obolenjih.

Čaj iz materine dušice: Materina dušica čisti telo od zunaj in znotraj, z odvajanjem strupov skozi jetra. Čaj materine dušice v Rusiji uporabljajo za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Dnevno pijemo 2 jedilni žlici sesekljane materine dušice na 1/4 litra vrele vode. Pustimo nekaj minut, precedimo. Zasvojenec mora piti 2-3 tedne vsake 3 ure po eno čajno žlico čaja. Pri tem se lahko sprožijo različne reakcije:od driske, močnega odvajanje vode, odpor do alkohola, slabost, bruhanje, kožne spremembe. Ta čaj popolnoma očisti jetra.

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.

KIS IZ KOMBU ČAJ

Kombu čaj ima več imen: kombuša, kombuča, Mandžurski čaj, Mo-gu , Fungus japonikus, Volška meduza, Čajni kvas, Tea beer, Olinka itd. Kombu čaj nastane s sočasno alkoholno in ocetno kislinsko fermentacijo. Je poživljajoč in čistilni napitek za telo. Kadar fermenetira dalj časa, se spremni v lis. Tak kis koristi jetrom, spodbuja delovanje ledvic, razstruplja tako kot kombu čaj in veže nase strupene snovi, znižuje holesterol v krvi, uravnava presnovo, pomlajuje.

Priprava kombu čaja: Potrebujemo kulturo, ki je podobna kisovi matici, klobuk, ki plava na vrhu tekočine. Pri nas sicer ni naprodaj, je pa dovolj razširjena, da lahko pridemo do nje, saj se hitro razmnožuje. Kdor pripravlja kombu čaj, ima vedno na pretek te kulture. Kombu čaj pripravimo tako, da na liter vode vzamemo 6-8 dag sladkorja ali svetlega medu in žlico črnega ali zelenega čaja. Za rast kombuče pa lahko uporabimo: sladek črni čaj, ruski čaj, lahko uporabimo tudi mešanico črnega in zelenega čaja, čaj brez kofeina, čaj borovničevja, šipkovih jagod, kamilic, leskovega listja, mešanico sadnih čajev, raztopino rjavega in belega sladkorja, raztopino glukoze in celo med. Najboljšo kakovost izdelka da črni čaj, zato se tudi največ uporablja. V čajnicah prodajajo črni čaj z imenom pu-erh. Ne uporabljamo pa močnih aromatičnih zelišč kot so: žajbelj, materina dušica, meta, pelin, tavžentroža, rman.... Najboljši je torej kitajski čaj pu-erh, ki ima že sam zdravilne lastnosti, predvsem za ožilje, zniževanju holesterola in telesne teže. Čaj damo v manjšo količino vrele vode in pustimo 15 minut, nato tekočino dolijemo v velik steklen kozarec in na čaj še enkrat prilijemo vodo. Tudi to po 15 minutah prelijemo v kozarec. V mlačnem čaju raztopimo sladkor ali med, dolijemo vodo, daje kozarec poln in na vrh čaja položimo kulturo. Kozarec zavežemo s krpo in pustimo pri sobni temperaturi. Po tednu dni fermentacije je kombu čaj pijača, ki skoraj ni sladka, osvežilna, podobna razredčenemu moštu ali šabesi. Čaj je nared za uživanje. Za kis ga pustimo stati še 3-4 tedne. Potem vzamemo kulturo iz tekočine, kise precedimo, natočimo v steklenice in zapremo. Shranimo na hladnem. Če novonastala kultura v kisu potone je še vedno dober za uživanje. Znak, da se je kis začel razkrajati, je njegov okus po gnilem.

Po končani fermentaciji dobimo napitek, ki je rastlinski substrat za katerega je značilna nizka vsebnost proteinov in maščob in vsebuje: Manj kot 1% etanola. Končni pH pijače je okrog 4,8. pH pijače zelo hitro pade na 3,0 in pri nadaljnji inkubaciji celo na 2,5. Sicer pa je napitek sestavljen iz: ocetne kisline, glukonske kisline, laktonske kisline, etanola, glukoze, fruktoze, saharoze, proteinov, vitaminov (B1, B2 ,B3 , B5 B6 , B12 , B15 ,biotin, vitamin C ), folne kisline ogljikovega dioksida, kofeina, esencialnih aminokislin (lizin, metionin, fenilalanin, treonin, valin), antibiotikov, encimov, mineralov....

Še drug način priprave kombu čaja. Najbolj preprosta navodila za domačo pripravo čaja za dve osebi lahko opišemo na naslednji način. a) Najprej moramo dobiti kombučo. b) Ko imamo kombučo lahko začnemo pripravljati čaj. 5 minut vremo tri litre destilirane ali filtrirane vode, s tem se izognemo morebitnim kontaminacijam, v emajlirani ali stekleni posodi. c) Dodamo štiri vrečke črnega čaja, pokrijemo posodo in pustimo stati do 20 minut. Dodamo 15g sladkorja na liter čaja in ga raztopimo v še vročem čaju. Čaj ohladimo na sobno temperaturo. d) Čaj prelijemo v 3 ali 4 litersko posodo. Uporabimo lahko stekleno posodo z razširjenim zgornjim delom. Lahko bi uporabljali tudi plastične posode, vendar se na plastiki lahko nahajajo različni mikroorganizmi. Posoda, ki jo uporabljamo pa mora biti široka, da lahko gobo po potrebi jemljemo ven ali jo dajemo noter. e) Na čaj položimo kombučo, ki potem lebdi na površini čaja. Če potone čaj dosladkamo in če še vedno tone, jo podpremo z lesenimi palčkami. f) Posoda mora biti prekrita s čisto krpo, ki se dobro oprijema posode in skoznjo ne more prah. Krpo pritrdimo na posodo z elastično gumico. Dobro je, da je premer posode čim večji, da je stik čaja s kisikom čim boljši in zato kombuča bolje dela. Najbolje je, da je posoda pri fermentaciji kombuče steklen kozarec oz. posoda, ker je prosojen lahko vidimo spreminjanje barve in morebitne spremembe v strukturi substrata. Kozarec mora biti pred uporabo očiščen in po možnosti tudi steriliziran, saj lahko že z umazanim kozarcem doprinesemo k napakam ali celo nepravilnemu poteku bioprocesa. Preprečiti moramo, da bi kombuča prišla v stik s kovinami, zato ne smemo uporabljati kovinskih pripomočkov, prav tako pa ne smemo nositi prstanov, ko prihajamo v stik s kombučo. Kombuča ima rada toploto. Sobna temperatura 12 stopnij Celzija je dovolj za rast kombučine kulture. Najboljše pa raste pri 24 do 25 stopinjah Celzija. g) Posodo nato postavimo na mirno, temno mesto. h) Ničesar ne dodajamo ali ne odvzemamo, temveč pustimo, da bioproces prosto teče. i) Čez en teden (5 do 10 dni) vzamemo kombučo iz čaja, jo damo na krožnik in odstranimo novo nastalo kombučo od primarne, ki smo jo dali v čaj na začetku. Nova kombuča je lahko ravno tako velika kot primarna.Obe lahko uporabimo naprej za novo šaržo. Ponavadi pa primarno uporabimo naprej, novo nastalo pa shranimo skupaj z eno skodelico čaja za prijatelje. Čaj nato prelijemo v steklen ali plastičen vrč in ga hranimo na hladnem. Vrč pokrijemo z nepredušnim zamaškom. Če poteka fermentacija dlje kot en teden lahko postane čaj močnejši -šibek kis-, ki ga lahko pred pitjem razredčimo z vodo. Lahko ga shranimo tudi v zamrzovalniku, vendar pa je najbolj učinkovit in zdravilen prav sveže pripravljeni čaj.

Uporaba kombuče v prehrani: Kombuča se največ uporablja kot čaj ali kis. Ponavadi čaj uživamo kot pijačo, vendar pa z njim ne smemo pretiravati. Pijemo ga ponavadi 3x dnevno. Začeti moramo z manjšo količino in jo postopoma zviševati na 150ml, če se pojavijo kakšne težave, moramo terapijo takoj prekiniti. Zjutraj ga uživamo na tešče, nato pa še dvakrat po jedi. Čaj uživamo vsaj 3 - 6 mesecev, da se v celoti lahko izrazi njegovo zdravilno učinkovanje. Predvsem v tujini so znani še drugi proizvodi, ki jih lahko naročimo preko interneta. Kombučo lahko uživamo kot kapsule ali šumeče tablete, dodatek h kosmičem in ostalim žitaricam. Uporaba kombuče v alternativni medicini Kombuča čaj uživamo predvsem zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Ima močno antioksidativno in antitoksično moč in ga lahko uporabljamo za blažitev številnih težav. Akne: Kombuča čaj pomaga telesu pri razstrupljanju in izločanju škodljivih snovi. Uporabimo pa ga lahko tudi kot tonik za čiščenje obraza ali pa si ga dodamo v kopel. Težave s prebavo: Kombinacija kisline in encimov v kombuči pomaga pri prebavnih procesih, uravnava želodčni pH in pozitivno deluje na črevesno floro. Predmenstrualni sidrom (PMS): Kombuča zmanjšuje nivo estrogena, saj vsebuje veliko vitaminov B kompleksa. Glukoronsko kislino sintetizirajo jetra in je močan detoksifikant. Poznano je, da lahko razgradi toksine kot so herbicidi in pesticidi, ureonsko kislino in holesterol, ki se izločijo preko urina. Ocetna kislina, ki je v čaju, je znana kot inhibitor rasti Salmonelle. Vitamini B kompleksa, kot so tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, pirodoksin in biotin so pomembni pri preprečevanju težav povezanih s srcem, pri povečanem stresu in pomagajo pri depresijah.

Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na: Srce - zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi. Zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja za kozmetično sredstvo.
Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oz. vrača vitko linijo. Pospešuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in želodčnih vnetjih, želodčni kislini in trdovratnem zaprtju. Ugodno deluje pri obolenjih jeter in žolčnega mehurja. Pitje tega čaja se priporoča zlasti pozimi, ko je manj vitaminske hrane oz. zelenjave.
Zunanje se obnese ta čaj za izmivanje ran, tvorov in prask, kadar je čaj močno kisel. Kisel kombušin čaj čisti celo kovine: cink, srebro. Par kapljic tega čaja izčisti kalno vino v steklenici v par urah. Kombuša čisti telo, odstranja iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez.

Razstrupljanje, pravilno delovanje prebavnega trakta in uravnotežen pH so ključni faktorji, ki preprečujejo bolezni in skrbijo za kvaliteto življenja. Kombuča vpliva na vse te bioparametre in tako pripomore k našemu dobremu počutju in zdravju bolezni.

Nezaželeni učinki kambuče. Neprimerna je za: posameznike s Candido albicanc, posameznike, ki so preobčutljivi na glive oz.gobe, sladkorne bolnike, ki se nagibljejo k acidozi- znižanje pH pod 7,4 v krvi. Med uživanjem čaja kombuče je za naštete skupine ljudi in tiste, ki jemljejo več različnih vrst zdravil priporočljivo občasno opraviti kontrolo jetrnih encimov.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
http://forum.klub-srecnih.si/viewtopic.php?t=331&sid=2290cf455aaef95308dc04b911c9e6dc
slika http://www.kombu.de/slovenia.htm

Prehrana pri revmi

1. osnovna prehrana naj temelji na piri.
2. Kutine v vseh oblikah, na vse načine.
3. Nobenega svinjskega mesa. Dovoljeno meso je: jagnetina, kozliček, srna. Posebej se priporočajo jetra, ker nase vežejo protin in čistijo želodec. Meso ni nikdar samostojna jed, vedno le priloga za okus. Osnova naj bo zelenjava.
4. Komarček v vseh oblikah.
5. Buče
6. Jesti moramo veliko jabolk, ker odvajajo strupe preko črevesja. Kuhajmo si kompote s cimetom, ki čisti kri.
7. Glavnata solata, ki ji primešamo zdrobljena kuhana pirina zrna, ker čisti črevo.
8. Revmatiki morajo veliko piti, dnevno po 35 g tekočine na kg svoje teže. Pijemo vodo, a prekuhano v zeliščnih čajih.
9. Jesti moramo juho iz telečjih nog pri obrabi hrustancev, ker krepi vezno tkivo sklepov.
10. Zjutraj na tešče morajo revmatiki popiti malo toplega vina, pšeničnega ali rženega piva, ali kruhovega napitka, ki smo ga pripravili doma. Za napitek skuhamo pirin kruh v vodi, tekočino precedimo skoti krpo in mlačno popijemo 20-40 ml.
11. Revmatiki bi morali pogosto jesti ingverjeve piškote ali svež ingver.
12. Začimbe, ki naj jih uporabljajo revmatiki: galgant, cimet, peteršilj, vinski kis, piretrovec, materina dušica, divji pelin.
13. Izogibajmo se: jagodam, breskvam, slivam, poru, borovnicam. Danes se je potrebno izogibati še kozervansom, emulgatorjem, stabilizatorjem, umetnim aromam.
14. Ne uživajmo odvajal, ker porušijo ravnotežje v telesu.
15. Dodatne terapije pa so: pelinovo mazilo, kopel in obkladki z izvlečki praproti, za močnejše bolnike kostanjeva savna ali kopel, za mlajše, ki imajo tudi težave z limfo in vnetji mandeljnov pa kopel proti revmatizmu iz prevretkov in skorje drena. Vsi revmatiki morajo piti veliko žajbljevega čaja, ki mora vreti vsaj 3 minute. Jeseni po prvi slani naberemo drnulje, jim odstranimo koščice in jih vložimo v med. vsak dan pojemo 3-4 sadeže. proti bolečinam pomaga tudi jaspisov kamen ali ploščica, če jo položimo na boleče mesto. Ko se segreje na temperaturo kože, jo odstranimo, počakamo, da se shladi in ponovimo postopek.

Drugi napotki: Splošno očiščenje telesa z vodnim postenjem, odvajanjem preko ledvic, črevesja, kože. Zdravljenje nadaljujemo z zdravo prehrano in pijačo. Pridobimo si življenjsko moč, s pravim razmerjem med spanjem, in bedenjem, delom in počitkom. Imejmo se radi. Vzpostavimo harmonijo v sebi in z okolico.

Vir: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (Zbirka Sveta Hildegarda)

VRTNI TIMIJAN (Thymus vulgaris)

DRUŽINA: USTNATICE
Druga imena: vrtna materina dušica
Značaj: pekoč, nekoliko grenak, topel, suh
OPIS RASTLINE: Timijan zraste od 10 pa do 40 cm. Pokončna štiriroba stebla so kratko dlakava. Listi so dolgi od 4 do 10 mm, so eliptični, kratko cepljeni ali sedeči, na spodnji strani sivo dlakavi, na zgornji strani pa so gladki in imajo zavihane robove. Cvetovi so zbrani v klasih in so bledo rožnate barve. Timijan je občutljiv na mraz.

RASTIŠČE, NAHAJALIŠČE: Domovina timijana so sredozemske goličave in zimzeleno grmovje. Zdaj timijan gojijo na vrtovih in nasadih, najdemo pa tudi divje oblike te zdravilne rastline.

ČAS CVETENJA: Od junija do avgusta je timijan v polnem cvetu, cvete pa tudi že maja in septembra.

ČAS IN NAČIN NABIRANJA: Nabiramo cvetočo zel (od junija do avgusta), najrajši vršičke poganjkov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline.

UČINKOVINE: Glavne aktivne učinkovine v vrtnem timijanu so eterična olja, predvsem timol, karvakrol, borneol, cimol, pienon, zimol ter tanini, smole, saponini, flavoni.

KAJ ZDRAVI: Je dobro razkužilo za usta, grlo in prebavila. Pospešuje prebavo, lajša izkašljevanje sluzi pri vnetjih dihal, pri oslovskem in krčevitem kašlju. Pomaga pri akutnem bronhitisu ter astmatičnih napadih. Blaži krče, odganja črevesne zajedavce, poživi presnovo, prebavo, povečuje telesno odpornost in je splošno poživilo.

Pomaga tudi pri artritisu, revmatizmu, protinu, migreni. Uspešno ga uporabljamo tudi kot krepčilo za želodec in živce, zato ga priporočamo tudi pri nespečnosti. Zdravi mehur, ledvice in jetra. Pospešuje menstruacijo.

PRIPRAVA IN UPORABA ZDRAVILA: Rastlino pripravljamo v obliki čaja, mazila, poparka, inhalacije ter namočeno v žganje ali v olivno olje kot kopel. Svež ali posušen timijan uporabljamo tudi kot začimbo.

Čaj: Zvrhano čajno žličko timijana prelijemo s ¼ l vode, zavremo, počakamo 10 minut in odcedimo. Dnevno pijemo 3 skodelice mlačnega čaja, proti kašlju ga osladimo z medom. Čaja proti krčem ali pri težavah z želodcem pa ne sladkamo.

Čajna mešanica proti kašlju in vročini: Žličko posušenega vrtnega timijana, žličko posušene slezove korenine in žličko janeža zdrobimo v možnarju in prelijemo s skodelico vrele vode. Počakamo 10 minut, nato pa vodo precedimo. Čaj pijemo v majhnih požirkih in po njem ostanemo v postelji.

Kopel: 100 gramov timijana prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati 10-20 minut, odcedimo in dodamo tekočino vodi za kopel.

Timijan kot začimba: Svež timijan naberemo okoli poldneva, ob lepem suhem vremenu, ga povežemo v šopke in sušimo v senci, na prepihu, najbolje na podstrešju. Ko se posuši, mu osmukamo liste in jih zdrobimo. Začimbo hranimo v temi v zaprtih kozarcih. Začimbo uporabljamo za gobje jedi, mastne jedi, pečen krompir, mešana jajca s slanino, mastne klobase, mastne sire, v enolončnicah. Odlično se kombinira z origanom in rožmarinom.

Timijan kot mazilo: Mazilo pripravimo na osnovi svinjske masti ali govejega loja.

Inhalacija: Z dvema do tremi litri vode prelijte dve žlici posušenega vrtnega timijana in dve žlici posušene kamilice. Počakajte nekaj minut, nato pa si glavo pokrijte z veliko kopalno brisačo in vdihujte hlape, ki se dvigujejo iz vroče vode.

OPOZORILO: Nosečnice se morajo izogibati timijana in njegovega olja, saj močno spodbuja krčenje maternice. Timijanovo olje draži sluznico, zato ga je potrebno redčiti.

Vir: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

LOVOR (Laurus nobilis)

Druga imena: lovorika, lorbar
DRUŽINA: LOVOROVKE
UČINKOVINE: eterična olja, grenčine, škrob, sladkor, maščobna olja.
Zdravilne lastnosti: lovorovo olje deluje razkužilno, uničuje glivice, krepi. Mazila blažijo revmatične bolečine, izpahe, modrice. Pomaga pri lajšanju razjed in vnetij v ustih. Lajša prebavne motnje, črevesne krče, napenjanje. Pomaga proti želodčnim razjedam. lovorovo olje pospešuje prekrvavitev in razkužuje.

ZNAČILNOSTI: Lovor je od nekdaj simbol uspeha, izjemnih dosežkov (lovorov venec). Spada v družino lovorovk, prihaja iz Azije in je razširjen predvsem po Sredozemlju.

Je trajnica. Raste samoniklo ob morju oziroma na obali kot grm ali drevo. Zrelo drevo raste več kot 20 let in doseže do 10 metrov višine. Spomladi cveti belo-rumeno. Poleti se cvetovi spremenijo v temno vijoličaste jagode.

Gojimo ga tudi kot okrasno rastlino v vrtu ali v čebrih in loncih na balkonu, če ne živimo v sredozemskem podnebju, da ga lažje prezimimo. Za rast mu odgovarja bogata zemlja. Če želimo lovor razmnoževati, potrebujemo moško in žensko rastlino. V loncih ga moramo oblino zalivati in bogato gnojiti predvsem poleti.

Lovor prezimi v temnem prostoru pri temperaturi med 13 in 40°. Je zimzelen grm ali drevo s suličastimi listi, ki imajo valovit rob. Spomladi lovor obrezujemo, z obrezovanjem ga vzgojimo v različnih okrasnih oblikah, na primer v obliki piramide.

Če lovor vzgajamo v loncu, lahko liste obiramo vse leto. Liste uporabljamo sveže ali posušene v kuhinji kot začimbo v joti, fižolovih enolončnicah, ričetu, pri vloženih gobah in drugih vlaganjih v kis, pri jedeh iz divjačine, omakah, ribah, juhah in zeljnih jedeh. Listi so trdi in neprimerni za uživanje, imajo pa odlično aromo, ki se razvije pri daljšem kuhanju, zato ga jedem dodajamo na začetku kuhanja. Dodamo dva ali tri liste na velik lonec. Iz listov lahko pripravimo tudi aperitiv, in sicer tako, da namočimo na 1 liter žganja10 listov in pustimo stati 3-4 tedne. Potem precedimo oziroma odstranimo lovorove liste in aperitiv je pripravljen.

Liste posušimo v temi ali senci, da ohranijo barvo.
Iz listov in jagod stiskajo olje, ki se uporablja v industriji parfumov.

PRIPRAVA IN UPORABA
Lovorjevo olje: Deluje proti krčem, bolečinam in zgoščanju krvi. V aromaterapiji se lovor uporablja pri stanju izčrpanosti, težavah s spominom, depresiji in povsod, kjer želimo vzpodbuditi hitro regeneracijo telesa. Nekateri trdijo, da je najboljše za ustvarjalce, ker prebuja intuicijo.
Olje pospešuje prekrvavitev tkiva, zato se uporablja za masažo, proti opeklinam, otrdelosti sklepov, športnih poškodbah. Ljudska medicina olje uporablja tudi pri zdravljenju živali npr. pri vnetju kravjih vimen.


Lovorjev kis: v litrsko steklenico damo 10-15 lovorovih listov (lahko tudi vejico) in žlico koromačevih semen. Liste prelijemo z jabolčnim kisom, ki mora liste popolnoma prekriti, drugače lahko splesnijo. Steklenico dobro zapremo in za nekaj tednov (najmanj 2) postavimo v temen in hladen prostor.

Kulinarika: kot začimba se uporablja za začinjanje fižolovih jedi, krompirjeve juhe, ričeta, jote, golaža, paprikaša, ragujev, obar in divjačine. Dodajmo ga marinadam in kisu za vlaganje zelenjave. Poda se k ovčetini, ki ji prekrije neprijetne vonj. Pri pripravi jedi je ponavadi dovolj en sam list, da nam jed ne bi postala grenka. Dodamo ga na začetku kuhanja. Lovor je nepogrešljiva začimba v francoski in sredozemski kuhinji. Lovor je pomembna sestavina zeliščnega šopka, ki ga imenujejo bouquet garni: lovor, materina dušica (timijan), peteršilj in poprova zrna. Posušeni lovorovi listi ohranijo aromo eno leto.



Krompir z lovorjevimi listi
Sestavine za 4-6 oseb:
Olivno olje,
1 kg olupljenega krompirja, narezanega na 1,5 cm debele rezine,
2 večja sesekljana stroka česna,
4 veliki lovorovi listi,
sol,
sveže mlet poper,
450 ml zelenjavne juhe (osnove).


Postopek: Keramično ognjevarno posodo namažemo z olivnim oljem, dno pokrijemo s polovico rezin krompirja, česna in lovorovih listov. Solimo in popramo po okusu ter prelijemo z 2 žlicama olivnega olja, postopek ponovimo še z drugo polovico sestavin. Prelijemo z jušno osnovo, zavremo in pokrito kuhamo na majhnem ognju 25-30 minut, dokler se krompir ne zmehča in vpije vse tekočine. Preden serviramo, odstranimo lovorjeve liste.

Kopel proti revmatizmu: skuhamo močan lovorjev čaj in ga vlijemo v kad pri kopanju.

Obkladki pri zvinih, nategnjenih kitah, ohromelosti: nasekljane lovorove liste namočimo v alkohol za več tednov, precedimo in uporabljamo za obkladke.

Mazilo, ki vsebuje olje, pomaga pri poškodbah kože, oteklinah, turih.

Lovorjevi listi ali izvleček iz listov je odličen insekticid.  Zatira rjavega in malega mokarja, če se izvleček doda moki. Še posebej uspešen je v kombinaciji z rožmarinovim eteričnim oljem.  Ljudska praksa pa je taka, da se moki ali suhemu sadju enostavno dodajo lovorovi listi, da se prepreči razvoj črvov in  moljev.  


Opozorilo:
Lovorovo olje pri zunanji uporabi lahko izzove alergične reakcije, prav tako listi, ki jih dodajamo kuhi. V velikih količinah je lovor narkotik, zato bi preveliko pitje čaja lahko povzročilo izgubo zavesti. Eterično olje ni primerno za uživanje. Tudi med nosečnostjo ni zaželena uporaba listov, ker so lovorjevi plodovi abortiv.

Viri: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V krajestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006

NAČINI PRIPRAVE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Zeliščna "zdravila" za izboljšanje počutja
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.

Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.

Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.

Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.

Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.

V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.

Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.

2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.

Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.

Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.

Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.

Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:

3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.

4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.

5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.

Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."

6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.

Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.

7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.

Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.

Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.

Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."

8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.

Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.

Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.

9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.

10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)

11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)

12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.

13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.

14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.

15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.

16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.

17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.