Fosil

Fosil
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo lučnik. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo lučnik. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

19. april 2009

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

1. november 2008

LUČNIK, VELECVETNI (Verbascum densiflorum/thapsiforme

Druga imena: papeževa sveča
Družina: črnobinovke
Značaj: nekoliko sladek, hladen, vlažen
Učinkovine: etrično olje, sluzi, sladkor, maščoba, saponin
Zdravilne lastnosti: proti kašlju in pljučnim boleznim, saj olajšuje izkašljevanje, za zdravljenje ran, deluje protivnetno, lajša bolečine pri protinu. Deluje blago diuretično, stiska in krči tkivo, celi rane.
Za zdravilne namene nabiramo samo odprte cvetove od julija do začetka septembra takoj, ko izgine rosa. Posušimo na največ 45 stopinjah, ker cvetovi drugače počrnijo in izgubijo zdravilno moč. Za zdravljenje ran uporabljamo mazilo, kamor pomešamo posušene cvetove lučnika in regrata z raztopljeno svinjsko mastjo. Lučnik uporabljamo kot dodatek h kopelim za zdravljenje hemoroidov in srbečih aftnih vnetij. Lučnikovo olje pripravimo tako, da stresemo cvetove v olivno olje in pustimo na soncu približno mesec dni. Uporabljamo ga za vtiranje ob kašlju, bronhialnem katarju, zbadanju v pljučih. Prevretek iz lučnikovih cvetov je diuretik, ki pospešuje tudi znojenje. Tinkturo pripravimo tako, da na liter žganja damo pest posušenih lučnikovih cvetov. Po približno tednu dni precedimo. Izvleček se uporablja pri protinu, revmi, prsni koš pri boleznih dihal.
Lučnik je odličen v mešanici zeli za glas oz.proti hripavosti. Vzamemo en del komarčkove zeli, en del cvetov velecvetenega lučnika in en del listov velecvetnega lučnika sveže ali posušenih rastlin. Žlico zeliščne mešanice kuhamo v 1/4 litra vina3 do 4 minute na zmernem ognju. precedimo in postavimo na toplo. Vino pijemo pri izgubi glasu, hripavosti. V hudih primerih lahko vsako uro popijemo en kozarček, pri kroničnih pa 3-4 dnevno po pol skodelice. pomembno je, da je vino toplo, zato ga shranimo v termovki.

Vse vrste lučnikov so enako zdravilne, drobnocvetni lučnik npr. V olivno olje namočimo posušene rastline. Olje uporabljamo pri bolečinah v ušesih, hemoroidih. Raziskave so pokazale, da deluje tudi na viruse in zavira širjenje rakavih celic.
Cvetovi sproščajo vse vrste kašlja tako pri bronhitisu, astmi, tuberkulozi kot oslovskem kašlju. Zdravijo vnetja v grlu. Olje iz cvetov vlaži ran,e vnetja in blaži bolečine v ušesih. Nabirajo se posameznic cvetovi.
OPOZORILO: Nezaželeni učinki niso znani. Pripravkov ne jemljite med nosečnostjo in dojenjem.
Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

11. december 2014

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,



27. oktober 2008

LAPUH (Tussilago farfara)

Druga imena: klobčič, lepje, lapušček, lepiš, lepuh, oslova stopinja, potočenca, repuh, svinjarica.
Značaj: topel, pekoč, nekoliko sladek
Družina: nebinovke/košarice
Učinkovine: grenčina, čreslovina, organske spojine, sluz, inulin, cink, eterično olje, glikozide, kalij, kalcij, natrij, magnezij in alkaloid senkirkin, ki je zdravju nevaren. Povzročal naj bi pri poskusih na živali celo rak jeter.
Zdravilni učinek: Pomaga proti prehladnim obolenjem, vnetjem prsi in žrela, hripavosti, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste pa do junija. Liste in cvetove dobro posušimo v senci in jih med seboj pomešamo. Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički mešanice in skodelico vode. Čaj pustimo kratek čas stati, pijemo še toplega. Lapuhov čaj čisti kri. Uporabljamo ga tudi zunanje pri opeklinah, vnetjih, oteklinah, vnetjih krčnih žil. Ljudsko zdravilstvo je celo priporočalo polaganje svežih listov na čelo, če nas muči glavobol, sok listov pa si nakapamo v uho pri vnetjih srednjega ušesa.



Pri bronhitisih inhaliramo vroč čaj, ki nam olajša izkašljevanje.

V maju zrasle liste lahko uporabljamo kot jušno zelenjavo ali kot solato, ker vsebujejo veliko vitamina C.



Pri prsnem čaju lahko dodamo za boljše učinkovanje še drobnolistni lučnik in ozkolistni trpotec. Priporoča se največ tri skodelice dnevno.

Čaj zoper naduho: V enakem razmerju zmešamo lapuh, trpotec in žajbelj. Skuhamo čajno žličko zdrobljenih brinovih jagod v 1/4 litra vode (10 minut), ko prevretek odstavimo dodamo še žličko mešanice z lapuhom, pokrijemo in pustimo stati še 10 minut. Pijemo 3x na dan po eno skodelico. Čaje precedimo skozi gosto krpo, da ustavimo dlačice lapuha, ki dražijo sluznico.



OPOZORILO: Po zadnjih dognanjih vsebuje lapuh tudi alkaloid serkirkin, ki je zdravju nevaren, saj je pri poskusih na živalih povzročil rak jeter, zato je pri uživanju lapuhovih preparatov potrebna izjemna previdnost, oziroma bolje, da se jim popolnoma izogibamo. V nekaterih državah je zato raba lapuha prepovedana.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

17. januar 2011

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

19. april 2009

RAZSTRUPLJANJE

Razstrupljanje telesa z zdravilnimi zelišča temelji na treh točkah. Rastline naj bodo v pomoč celotnemu poteku čiščenja, dodatna pomoč bolj obremenjenim organov in lajšanju bolezenskih znakov in morebitnih drugih bolezenskih znakov. Rastline , ki vplivajo na izločanje poimenujemo glede na zdravilnosti. Blaga, a učinkovita čistila so:
za prebavila in debelo črevo- odvajalo-laksativ ( kodrolistna kislica, korenina regrata)
za sečila-diuretik (lisit navadnega regrata)
za jetra-hepatik (korenina navadnega regrata, korenina gojeen pese), za čiščenje krvi alterant (velika kopriva, plezajoča lakota)
za limfni sistem- alterant, sredstvo za spodbujanje limfnega sistema, krepčilo (plezajoča lakota, ameriški slamnik, zdravilni ognjič)
za kožo-potilo, alterant (kodrolistna kislica, holandska ali navdana lipa)
za dihala-ekspertorant, sredstvo proti katarjem, (drobnocvetni lučnik, navadni lapuh)
za splošno pomoč- krepčilo, mikrobicid ( ameriški slamnik, česen), alterant, adaptogen (elevtertok).

Krepčila so:
proti okužbam organskih sistemov: ameriški slamnik in česen
za srece in ožilje: navadni glog, česen, navadna ajda, holandska in navadna lipa okrepita žile.
dihala: drobnocvetni ličnik, veliki oman in lapuh.
prebavila: rumeni svišč, navadni repik, korenina navadnega regrata,
jetra: pegasti badelj
sečila: dišeča rutica, zimzeleni gornik, laski koruznih storžev,
spolni organi žensk: malinjak, neprava samorogova korenina,
moški spolni organi pa: palmeto, damiana, zdravilna tetivka
živčevje: ovseno zrnje, zdravilna čeladnica, šentjanževka, navadni sporiš, navadni pelin, kitajski ginseng.
mišice in kosti: seme zelene, navadni mrzličnik, velika kopriva preprečijo, da bi se težave drugih sistemov izražale kot obolenja mišic in kosti. Navadni gabez in njivska preslica pomagata utrditi kosti in tkivo.
koža: plezajoča lakota, koprive, črna detelja.

7. februar 2011

ZELIŠČNI ŠOPEK MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Star običaj, ko so v nemško govorečem kulturnem prostoru blagoslavljali zeliščni šopek, je vseboval 7, 9, 12, 15, 33 ali 99 raznih zelišč. To je bilo odvisno predvsem od običajev in tradicije kraja. V sredino so povezali lučnik, ki so ga imenovali tudi pepeževa sveča. Uporabljali so ga proti kašlju in je bil sestavni del vsake domače lekarne. V šopek so dodajali arniko, rmana, kamilice, plahtico, pelin, šentjanževko, origano. Rastline so nabrali sredi poletja, ko so imela zelišča največ moči oziroma učinkovin. Krščansko in predkrščansko izročilo in ljudsko zdravilstvo se je tukaj povezalo v tak šopek., ki so ga blagoslovili in uporabljali do naslednjega leta kot zalogo zelišč za zdravljenje ljudi in živali. Hranili so ga v bogkovem kotu pod križem. Zdravilna zelišča nabrana med Marijinem vnebovzetjem, ki je 15. avgusta in Marijinem godom 12. septembra so veljala še kot posebno zdravilna.

Vir: Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vprašanj o zeliščih, Založba narava, 2009