PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

FIŽOL, NAVADNI (Phaseolus vulgaris)

Druga imena:bob, fašon, feešk, fižol preklar, fržoljček, laški bob, palični fižol, rogovilc, rogovilček
Družina: metuljnice

Učinkovine: betain, trigonelin, mineralne snovi, flavoni, glukokinin

Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic in mehurja in pri sladkorni bolezni, pri škrlatinki in davici, težavah z jetri, ledvicami, mehurjem, pomlajuje celice, pomaga pri prebavnih motnjah, odvaja vodo iz telesa, krepi srce in ožilje. Lupine znižujejo krvni sladkor, saj vsebujejo veliko kroma, ki je pomembne pri delovanju inzulina. Posušene lupine uporabljamo kot čaj pri sladkorni bolezni. Vpliva na zdravo kri, čisto ožilje, zmanjšuje trigliceride in holesterol v krvi. Popravlja razmerje med koristnim oz. zdravim in slabim holesterolom v korist zdravega. Znižuje previsok krvni tlak. uravnava delovanje jeter in žolčnika. Fižol je poveza s trebušno slinavko, saj uravnava krvni sladkor.

Fižol so prinesli v Evropo šele v 16. stoletju iz Amerike. Imenovali so ga tudi meso revnih. Fižol je zdrav tudi kot zelenjava. Krepi spomin, srce, znižuje holesterol in še bi lahko naštevali. Uporabljali so ga proti kaščju pri jetiki in bronhotisu.

Surov stročji fižol je strupen, strup je v zrnju, zato ga je potrebno dalj časa kuhati, da se uniči. V zdravilstvu pa so pomembne le zelene luščine. Boljše so bolj mesnate sorte z debelejšo lupino. Sušimo jih na soncu in iz njih pripravljamo čaj. Zvrhano jedilno žlico droge prelijemo s hladno vodo in zavremo. Pustimo kratek čas. Čaj pospešuje izločanje urina, pijemo ga tudi pri težavah z ledvicami in mehurjem. Deluje proti kamnom, pomaga pri revmatičnih obolenjih, protinu in išiasu. Čaj veže sečno kislino in raztaplja nakopičeno. Iz fižolovih luščin in borovničinih listov pripravimo čaj za sladkorne bolnike, saj znižuje sladkor v krvi. Zunanje se čaj uporablja za nego obraza proti aknam in drugim kožnim boleznim. Fižolova moka pomaga pri ekcemih, izpuščajih in starostnem srbenju kože. prizadeta mesta posipamo s fižolovo moko in prevežemo. Vsake 2-3 ure splaknemo in umijemo s kamiličnim čajem ter postopek ponovimo.

Laški fižol je prišel k nam iz Mehike, cveti v mnogocvetnih socvetjih, živo rdeče. Ima daljšo dobo rasti kot navaden fižol in potrebuje več vode. Jemo ga stročjega z mladimi zrni, ker kasneje postane trd in vlaknat. Stroke redno obiramo, saj tako zrastejo še novi in novi stroki. Poleg navadnega fižola je najbolj primeren za pridelavo pri nas.

V zadnjem času so znanstveniki odkrili, da ekstrakt belega fižola prepreči, da bi prebavni encim začel spreminjati ogljikove hidrate v glukozo in kasneje v maščobo ter tako učinkovito zmanjša število kalorij, ki jih dobi telo z ogljikovimi hidrati. Udeleženci klinične študije so izgubljali telesno maščobo, ne pa tudi mišične mase. Prebava zaužitih ogljikovih hidratov se je zmanjšala za 60 %, fižol pa se je izkazal kot učinkovito sredstvo pri hujšanju, kjer se ne želimo odrekati vsakdanji prehrani, a želimo oblikovati sv oje telo in zmanjšati telesno težo. Preparat z ekstraktom belega fižola je na voljo pod imenom Duo line kapsule, ki jih prodajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Domača mineštra: Sestavine: 300 g mešanice suhih stročnic (fižola, polovičk graha, zelene leče, fižola adzuki, rdeče oziroma oranžne leče), 60 g ječmena (ješprenja), 1 čebulo, 1 korenček, 1 stebelna zelena, 2 stroka česna, olivno olje, sol, poper, peteršilj. Postopek: Vse zelenjavne sestavine oprane in nasekljane stresemo poleg mešanice stročnic v ekonom lonec in pod pritiskom kuhamo 35-40 minut v 2 litrih vode. Juho že na krožniku pokapljamo z olivnim oljem, popoprajte in po potrebi dosolite in potresite s peteršiljem.

OPOZORILO: Največ kar se priporoča, da nepretrgano uživamo čaj iz luščin, je 6 tednov.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

GRAH ( Pisum sativum)

Družina: metuljnice

Učinkovine: pomembni minerali, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Grah vsebuje tudi precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino B vitaminov.

Zdravilne lastnosti: izboljšuje kri tako, da uravnoteži holesterol kot vse stročnice, uravnava sladkor v krvi. Mladi stroki vsebujejo veliko antioksidantov.

Grah je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Od fižola se razlikuje po barvi in obliki zrna, zrno je okrogle oblike. Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrst graha, pri nas pa je najbolj cenjen veliki rumeni grah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zelen grah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. Sladkorni grah lahko pojemo s stroki vred.

Odličen je v kombinaciji s korenčkom, zabeljen z maslom, v juhah, omakah.

Vsakodnevno se v prehrani uporablja veliko in to v podobnih količinah kot fižol. Pri shranjevanju graha je pomembno, da pravočasno opazimo njegovega pogostega škodljivca grahovega žužka, ki

lahko naredi veliko škodo.

Grah s smetano

Sestavine: 300 g graha v zrnju, 100 ml sladke smetane, sol, ingver.

Postopek: Zavremo malo vode in vanjo stresemo oluščen grah. Kuhamo ga približno 15 min, nato ga odcedimo. Sladko smetano, ščepec soli ter ščepec ingverja razmešamo v preliv in ga dodamo grahu. Dobro premešamo. Postrežemo z ajdovimi žganci ali polento. Namesto sladke smetane lahko vzamemo 150 g kisle smetane ter 2 žlici mleka.

(recept http://www.mojirecepti.com/recept/grah-s-smetano.html )

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Grah

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

PREGLEDNICA ŽIVIL PO ALKALOTVORNOSTI, KISLOTVORNOSTI IN NEVTRALNOSTI

Pri zdravi prehrani se izogibamo kislotvornih živil, kot zdravim dajemo prioriteo alkalotvornim in nevtralnim živilom, zaradi običajne zakisanosti organizma.

Enostavno pravilo: alkalotrvorno je vse sadje z izjemo sliv in po nekaterih virih jagod, zelenjava (z izjemo špinače po nekaterih virih, stročnice, mleko in oreščki

kislotvorna živila:vse vrste mesa, siri, jačni rumenjak, žita, sladki krompir (po nekaterih virih), pravi črni čaj in kava.

Nevtralna živila: maslo, smetana. olje, škrob, slanina, sladkor, tapioka.

Abecedni pregled živil po alkalotvornosti, kislosti, nevtralnosti.
alkalotvorna živila:
ananas
artičoke
avokado
bambusovi vršički
banane
beluši
bob
brazilski orehi
breskev
brokoli
bučke
bučno seme
citronka
cvetača
čebula
česen
češnje
črni ribez
dateljni
endivija
fige
fižol svež
fižolovi kalčki
gobe
gomoljna zelena
grah svež
granatno jabolko
grenivka
grozdje
hruške
jabolka
jagode
jam
jajčevci
jedilna buča
jogurt
kaljena semena
kitajsko zelje
kivi
klementine
koleraba
korenje
kosmulje
kreša
krompir v lupini
kumare
laneno seme
lešniki
liči
limone
maline
mandarine
mango
marelice
mlada koruza
nektarine
ohrovt
okra
olive
paprika
paradižnik svež
pasijonka
pastinak
pesa
pinjole
pomaranče
por
proso
redkvica
repa
robidnice
rozine
sezamovo seme
sladki krompir
sončnično seme
stebelna zelena
stročji fižol
sultanine (rozine)
špinača
vodna kreša
zelena banana
zelena solata
zelje
zimska koleraba

kislotvorna živila
ameriški oreh
arašidi
čičerika
fižol suh
govedina
grah suh
indijski oeščki
jajca
ječmen
kava
kokosov oreh
koruza
kostanj
krompir olupljen
kruh
leča
orehi
otrobi
ovseni otrobi
oves
paradižnik kuhan, konzerviran
pistacije
piščanec
polenovka
pravi čaj (čni)
rabarbara
raca
raki
ribe
riž, rjavi
rž
rumenjak
sir
skuta
sir, mehki, trdi
slive
suhe slive
školjke
tofu
zrnje quinoa

Nevtralna živila
maslo
smetana
olje
škrob
slanina
sladkor
tapioka

ŠETRAJ, VRTNI, KRAŠKI (Satureja hortensis)

Druga imena: čober, čuber, šatraj, šetrajka

Družina: ustnatice
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, grenčine, sladkor, karvakomel, cimol, dipentin, fenoli.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti in driski. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja tudi proti glistam, obolenju jeter, žolča. Pripravki pomagajo pri vetrovih in spodbujajo prebavo, odpravljajo napetost v trebuhu in kolike. Šetraj ogreva, zato ga dajejo pri okužbah dihal in bronhitisu. Eterično olje je močan antimikotik. Z njim zdravijo kandidiazo in druge glivične okužbe. Laboratorijske raziskave iz leta 1998 na Japonskem so pokazale, da kraški šetraj učinkuje tudi proti virusu HIV tipa 1.


Ločimo vrtni šetraj, ki je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, ter kraški šetraj, ki pa izvira iz južne Evrope, Turčije in severne Afrike. V 9. stoletju se je šetraj razširil po vsej Evropi, kjer je postal cenjena razkužilna rastlina za potresanje po tleh, v srednjem veku pa je vsak, ki je kupil stročji fižol, avtomatično zraven dobil tudi šetraj. Danes pa ga vzgajajo predvsem v Franciji, Španiji, Kanadi in ZDA. Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko. Ozki in podolgovati temno zeleni lističi so s spodnje strani dlakavi. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo modro-beli ali roza cvetovi. Nabiramo ga v jutranjih urah in še pred cvetenjem, saj imajo lističi takrat najboljši okus in najbolj izrazito aromo, ki nekoliko spominja na mešanico mete. Sveže nabranega ne prodajajo skoraj nikjer, se pa v vrtnarijah dobijo sadike, ki jih lahko postavimo kar na okensko polico. V hladilniku se ohrani do deset dni, lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali olje, pa tudi sušen kar dobro ohrani svoj okus in aromo. Za sušenje ga povežemo v šope in obesimo v temen in zračen prostor.

Ne glede na vrsto šetraja ali je to vrtni ali kraški, so zdravilne lastnosti zelo podobne. Nabiramo cvetočo rastlino, odrežemo samo zgornji del, ker bo šetraj ponovno zrasel in ga lahko na leto porežemo tudi do trikrat. Iz posušene zeli pripravljamo čaj. 2 čajni žlički prelijemo z 1/4 litra vrel vode in pustimo 10 minut. Čaj je odličen proti driski, črevesnim obolenjem, želodčni bolečninam, pa tudi proti kašlju, hripavost in grgranje pri vnetju grla.

Šetraj je tudi izredno priljubljen kot začimba. Uporabimo ga lahko povsod, kjer začinimo s poprom, predvsem se poda jedem s stročnicami. Lahko ga namočimo v jabolčni kis in dobimo odličen pripravek za začinjanje. Možno si je pripraviti tudi olje. Šetraj je torej dobra začimba za stročji fižol, bob, fižolove, grahove in druge zelenjavne jedi ter ovčetino. Primeren je tudi kot dodatek teže prebavljivim mastnim mesnim jedem, ribam (predvsem postrvem) in nekaterim klobasam. Skupaj z jedjo ga kuhamo le kratek čas. Ima močen vonj ter nekoliko oster in pekoč okus. Šetraj je začimba, ki se odlično ujema z gobami. Uporabljamo ga v juhah, omakah, mesu in za vlaganje. Pred serviranjem šetraj odstranimo iz hrane.

Vrtni šetraj je slajši, primernejši za dodajanje svežim, kraški pa posušenim stročnicam. Ker ima šetraj bolj poprast okus kot timijan, se odlično poda k močni zelenjavi, na primer zelju in brstičnemu ohrovtu, kumaram, kuhanim zelenjavnim solatam, pa tudi pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu siru, omakam s paradižnikom, marinadam in ribam, zlasti postrvem. Zaradi močnega okusa ga v jedi dodajamo na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili.

Pa še nekaj receptov za sladokusce, ki jih je zapisal Boris Bergant.
Fižolov namaz s šetrajem
Potrebujemo: 20 dag kuhanega belega fižola, 2 žlici kaper, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka, sol in sveže mlet poper.
Vse sestavine skupaj zmeljite v električnem mešalniku, solite in popoprajte po okusu ter postrezite s toastom in svežo oprano rukolo.

Krompirjeva omleta z jurčki in šetrajem
Za 2 osebi potrebujemo: 25 dag kuhanega krompirja, 1 čebulo, 10 dag jurčkov ali drugih gob, 3 jajca, 1 dl mleka, 1 žlico sesekljanega šetraja in sol.
V ponvi pražite na trakove narezano čebulo. Ko čebula oveni, dodajte očiščene in na kocke narezane jurčke ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj zapecite. Jajca razžvrkljajte, dodajte mleko, sol in sesekljan šetraj. Jajčno zmes prelijte prek krompirja, pokrijte s pokrovko in na majhnem ognju pražite še toliko časa, da jajca zakrknejo. Tako pripravljeno omleto zvrnite na krožnik in postrezite.

Ribe v pečici s šetrajem in stročjim fižolom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg ribjih filejev, 30 dag zelo mladega stročjega fižola, 30 dag svežega paradižnika, 1 čebulo, 3 stroke česna, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 4 žlice oljčnega olja, sol in sveže mleti poper. Ribje fileje narežite na rezine ter jih potresite s šetrajem, solite in popoprajte. Stročji fižol operite, ga narežite na dva centimetra dolge rezine in ga porazdelite po pekaču. Nanj naložite ribje fileje. Paradižnik narežite na majhne kocke, mu dodajte sesekljano čebulo, sesekljan česen, oljčno olje in sol po okusu. Zmes dobro premešajte in jo porazdelite po ribjih filejih ter postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 20 minut. Pečene ribje fileje razdelite na krožnike, jih obložite s stročjim fižolom in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

OPOZORILO: Nosečnice šetraja ne smejo uživati.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=9228
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK; 2007

GLIKEMIČNI INDEKS

Živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki počasi dvigajo sladkor v krvi in so zato bolj zdrava.
Živila z glikemičnim indeksom z vrednostjo pod 40:
- ječmen, polnozrnati špageti, nemasten jogurt, posneto mleko, sojino mleko, zelen fižol,soja, grah, zelena zelenjava, slive, češnje, fige,   breskev, jabolka, hruške, grenivke, nezrele banane, suhi datlji, marelice, arašidi, fruktoza.

Živila z glikemičnim indeksom od 40-60:
polnovredne testenine, otrobi, semena, polnovredni in rjavi riž, črna čokolada, kuhan fižol, leča, puding, polnozrnati kosmiči, koruza, manj zrele banane, kivi, grozdje, pomaranče,  nesladkani sokovi.


Živila z visokim glikemičnim indeksom nad 60:
bel kruh, izdelki iz bele moke, bel riž, riževi keksi in vaflji, graham krekerji, slano pecivo, koruzni kosmiči,
sladka koruza, krompir (kuhan, pečen), čips, korenček, rdeča pesa, rozine, zrele banane, lubenica, ananas, med, koruzni sirup, lešniki, pivo, gazirane pijače, sladoled, bel sladkor.  

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

HRANA, KI ZNIŽUJE LDL HOLESTEROL

Avokado,
česen,
fižol,
gobe šiitake,
grenivka
jabolko,
ječmen,
korenje,
mandlji,
olivno olje,
orehi,
oves,
riževi otrobi,
soja.

Hrana, ki ohranja LDL holesterol netoksičen:
vitamin C;
beta karoten,
vitamin E,
Koencim Q-10,
olivno olje, avokado, mandlji
rdeče vino.

ZNIŽAJMO KRVNI SLADKOR

Rastline in živila, ki vplivajo na znižanje sladkorja v krvi:

• lisit borovnic in jagod v čaju. Na 1 liter vode prgišče suhih listov. Pijemo čaj 21 dni, prekinemo za 15 dni.
• plešec, vsak dan popijemo 2-3 skodelice preliva iz 4 žličk posušenega preliva.
• koprive kot poparek.
• svež jagodni sok
• jemo dušene bučke
• kislo zelje, najbolje, da ga uživamo presno na tešče
• muškatni orešček, ribamo ga v jedi
• beluši
• hren
• kumarice
• fižolove luščine v čaju
• limonin sok brez sladkorja 
• potrošnik v čaju
• brezovi listi v čaju
• med, a tukaj je pri diabetih potrebna stalna kontrola
• robida, listi v čaju, sadeži.
• žajbelj
• stročji fižol
• oves

Jetra in sladkorna bolezen

»Dober želodec in trpežno črevesje sta za zdravje in srečo bolj pomembna kot veliki možgani«.

Prebavni trakt je pogosto prizorišče vnetij, kjer lahko nepravilna prehrana povzroči uničenje zdravju koristnih bakterij. To vodi v bakterijsko, glivično ali parazitno okužbo, prepustnost črevesnih sten in alergijo. Ko črevesna stena postane prepustna, prehaja v krvni obtok več beljakovin kot je normalno, to pa sproži alergijsko reakcijo. Skupaj z drugimi toksini beljakovine omejijo sposobnost jeter, da iz krvi odstranijo strupe. Pri takšni okvari jeternih rezerv lahko vsak moteči dejavnik iz okolja in prehrane sproži vnetje. Celoten proces prebavnih težav vodi v preobremenjenost jeter, kar je pogost vzrok sindroma kronične utrujenosti.

Jetrno funkcijo izboljšamo s številnimi hranili, med njimi so antioksidanti, nekatere aminokisline, in fitokemične snovi v naravnih živilih. Odličen primer je brstični ohrovt, ki vsebuje veliko glukozinolatov, ki preprečujejo raka. 300g ohrovta na dan je v raziskavi povečalo aktivnost jetrnega encima glutationa S –transeferaze (GST) za skoraj 30%.

Obstaja močna povezava med številnimi znamenji vnetja in odpornostjo proti inzulinu, hormonu, ki ga izloča trebušna slinavka, ta pa uravnava raven sladkorja v krvi. Večina sladkornih bolnikov je odporna proti inzulinu tako, da se njihov organizem na inzulin ne odziva. Inzulin se sprosti v krvni obtok, kadar uživamo ogljikove hidrate, zlasti sladkor in poživila, nato pa pomaga prenesti glukozo iz ogljikovih hidratov v telesne celice. To pa se ne zgodi, če smo odporni proti inzulinu.

Z odpornostjo na inzulin (sindrom X) je povezano tveganje za nastanek številnih bolezni, od sladkorne bolezni do policističnih jajčnikov, povišanega krvnega tlaka, visokih vrednosti holesterola in trigliceridov, debelosti, raka na dojki, kapi, bolezni srca in ožilja ter močne želje po sladkorju. Posledice sindroma X so, da ostanejo previsoke vrednosti sladkorja v krvi, celice pa se obložijo s sladkorjem. Prevleč glukoze in inzulina v krvi ima toksičen učinek, ki sproži alergijsko reakcijo. Motena oskrba celic s sladkorjem deluje kot močan oksidant. Poškoduje celice in obenem ustvarja simptome utrujenosti ter sproži številne reakcije, med drugim tudi vnetne. V zaporah krvnih žil, ki sprožijo srčno kap, najdemo amiloidne beljakovine, povezane tako z odpornostjo na inzulin kot vnetjem. To spoznanje je privedlo do sklepa, da je deloma tudi ateroskleroza vnetna bolezen.

Odpornost proti inzulinu lahko odpravimo s pravilno prehrano in dodatki.

S prehranskega stališča so najpomembnejši naslednji dejavniki:

1. Uživajte več vlaknin v polnovrednih živilih, zlasti topnih vlaknin npr. v ovsenih kosmičih, fižolu in zelenjavi.
2. Uživajte živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki sproščajo sladkor počasi: neoluščena žita, oves, leča, fižol, jabolka, surova ali malo kuhana zelenjava.
3. Dnevno uživajte dodatke kot so: vitamin C (1000 mg) vitamin E (400 mg) , magnezij (400 mg), krom (200 mikrogamov) in esencialne maščobe, zlasti ribje olje EPK. Več o prehanskih popolnilih preberite tukaj.

Sladkor je eden najpomembnješih hranil in hkrati skrajno toksičen. Je oksidant in oksidira ali poškoduje določene snovi, zlasti beljakovine. Toksični stranski produkt glukoze je AEG. Če po krvi potuje preveč glukoze, ta povzorči okvare celic in povzroči, da se hitreje starajo. AGE okvari tudi krvne maščobe, saj oslabi sposobnost telesa, da bi se znebilo odvečnega holesterola ter zmanjša kolagen, zaradi česar je koža manj elastična. Večina celic potrebuje za nemoteno delovanje inzulin, ki spodbuja vsrkavanje glukoze v jetra in mišične celice, vendar obstajajo trije organi, ki tega ne potrebujejo: ledvice oči in živci. Ti organi postanejo tako pri sondromu X kot pri sladkorni bolezni preobremenjeni z glukozo, zato so slepota, bolezni ledvic in okvare živčevja najbolj pogosti zapleti pri sladkorni bolezni.

Inzulin pa ne deluje sam. Proizvajajo ga najpomembnješi vitamini in minerali, ki mu pomagajo pri delu. Vitamin B6 in cink sta pomembna za njegov nastanek, navzočnost kroma pa bistveno poveča njegovo učinkovitost. Pomanjkanje kroma prisili telo, da prideluje več inzulina.

Sladkorni bolniki imajo v telesu manj kroma kot zdravi ljudje. Če bolniki uživajo dodatke kroma, je njihova toleranca boljša. S povprečno prehrano dobi telo le 30 mikrogramov kroma na dan. Veliko se ga izgubi s prečiščevanjem živil, saj ga dobimo 90% iz moke, riža in sladkorja. Idealna količina kroma je namreč med 50 in 200 mikrogramov na dan. Proti inzulinu odporni ljudje pa porabijo krom še precej hitreje kot zdravi ljudje, zato pride pri njih do večjega pomanjkanja.

Pomanjkanje kroma narašča tudi s starostjo. Dodajanje 200 mikrogramov na dan pomaga uravnavati sladkor v krvi, zmanjša potrebo po inzulinu, zniža vsebnost holesterola in trigliceridov v krvi ter poveča raven lipoproteinov visoke gostote.

Vir: Patrick Holford: 100% zdravi, MK, 2000, str. 86-87, 104

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI PRI STROČNICAH

Suha zrna stročnic po kaljenju ustvarijo bazično vednost 5, 0. Stročnice:

Bazičnost: grah (svež) 5,5- 6,0. Soja po kaljenju ima vrednost 6,0, soja suha zrna (4,5), sojin sir, mleko, tempeh, tufu (4,5).

Stročnice, ki ustvarjajo kislost: bob 3,5, čičerika 3,5, leča 3,0, fižol v zrnju, stročji, adzuki, mung 3,5,