LUŠTREK ( Levisticum officinale/ Ligusticum paludapifolium)

Druga imena: belestica, leštjan, levstek, ljubček, ljubec, lustek, lustik, čuštek, luštrik, luštrk

Družina:Kobulnice
Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčina, smola
Zdravilne lastnosti: za odvajanje urina in čiščenje krvi, čez noč namočen luštrek v vinu spodbuja menstruacijo in preprečuje zamašenost vranice in jeter. Zdravi mehur in ledvice, pomaga pri migreni. Prelitek suhe zeli ali korenine pomaga širiti zamašene dihalne poti. V 5 litrov vode prekuhamo korenine, zel ali liste in naredimo dodatek za kopel, ki pomaga proti težavam v spodnjem delu trebuha. Včasih so z vročimi obkladki luštreka zdravili gnojne rane. Čaj iz semen luštreka, kumine in janeža preganja mačka. Luštrek je močen afrodiziak. Dviga energijo ledvic , zato spodbuja delovanje sečil in rodil. Spodbuja spolni nagon. Luštrek pomaga pri srčni oslabelosti in srčnemu popuščanju. V obliki obkladkov pomaga pri edemih, nečisti koži in ranah, ki se slabo celijo. Luštek odpravlja beljakovine v urinu, pomaga pri splošni oslabelosti živcev, histeriji, neprijetnemu vonju znoja,    

Luštrek naravno uspeva v zahodni Aziji in južni Evropi, kjer se uporablja vse od rimskih časov dalje. Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Vendar danes ugotavljajo, da to ne drži. Nekateri iz bivših jugoslovanskih republik mu pravijo kar »vegeta«, ker je glavna sestavina le te. Luštrek je zelo aromatično zelišče po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega pri nas najpogostejšega luštreka poznamo še škotski in črni luštrek. Večinoma se uporabljajo listi luštreka skupaj s steblom, bolj redko pa semena in korenine. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Sveže liste lahko v plastični vrečki hranimo v hladilniku tri do štiri dni, lahko pa jih tudi zamrzujemo in sušimo, le da pri slednjem nekoliko spremenijo okus, ki postane bolj podoben zeleni. V kombinaciji z drugimi začimbami ga lahko uporabljamo v juhah ali pa dodamo nekaj listov pri kuhanju krompirja, korenčka ali stročjega fižola. Sesekljane liste pa lahko dodate skoraj vsaki zeleni solati. Za luštrek je tudi značilno, da hrani doda prefinjen okus, potrebno pa je biti varčen pri uporabi, kajti je izredno močno zelišče in že nekaj lističev zadostuje za aromo celega lonca zelenjavne ali krompirjeve juhe. Luštrek pa naredi jed tudi bolj slano, zato je lahko nadomestek soli pri ljudeh, ki ne smejo uživati veliko soli.

Kulinarika: Sveže in posušene liste uporabljamo kot jušno zelenjavo namesto zelene. Poda se v mesne, ribje in zelenjavne juhe, omake, raguje, enolončnice.Ker ima močno aromo, jo dozirajmo previdno. Dodamo v manjših količinah, 10 minut pred  koncem kuhanja. Odličen je s korenovkami: korenje, zelena, topinambur, pastinak; z gobami, stročnicami, paradižnikom in krompirjem. Po okusu je podoben Maggi jušni osnovi, zato ga nekateri imenujejo tudi Maggi zelišče. Odličen je tudi v mesnih jedeh in enolončnicah. Uživamo lahko tudi presne liste v solati ali podušene. Korenine lahko vložimo v kis. Seme zdrobljeno dodajamo v kruh, ga potresemo po kuhanem krompirju, dodamo v  solaten prelive. Dobro se ujema s čilijem, česnom, koprom, lovorjem, origanom, peteršiljem, drobnjakom, brinovimi jagodami, timijanom.

Korenčkova juha z luštrekom
Sestavine za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag korenja, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 5 žličk kisle smetane, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, da porumenita. Dodajte očiščeno in na drobno naribano korenje ter zalijte z juho ali vodo in pustite da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se korenje zmehča ter postrezite s kislo smetano.

Tunin file s porom in luštrekom
Sestavine za 4 osebe potrebujemo: 80 dag tuninega fileja, sok pol limone, 2 pora, 5 žlic oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane, 1 žličko sesekljanega svežega luštreka in sol.

Postopek:Tunin file narežite na centimeter debele rezine, jih solite in pokapajte z limoninim sokom. Por razpolovite ter ga dobro operite in narežite na tanke kolobarje. V ponvi s pokrovom segrejte oljčno olje, na njem podušite por, dodajte vino in kislo smetano, solite po okusu in dušite nekaj minut. Dodajte rezine tuninega fileja, pokrijte in dušite 15 minut. Nazadnje potresite s sesekljanim luštrekom in takoj postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Popečena polenta z luštrekom in gorgonzolo
Sestavine: za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mleka, 17 dag koruznega zdroba, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 1 žlico oljčnega olja, 15 rezin gorgonzole, sol in sveže mlet poper.

Postopek: V posodi zavrite mleko in vanj vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še 5 minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte luštrek, solite in poprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15 x 30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako rezino polente položite rezino gorgonzole in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da se sir stopi. Ponudite vroče s kislo smetano.
Luštekova juha s paradižnikom in jabolki
Sestavine za 4-6 oseb:4 žlice masla, 1 srednje velika čebula sesekljana na drobno,500 g olupljenega in sesekljanega paradižnika,4 velika razkoščičena, olupljena, kuhana jabolka in zmečkana jabolka,125 g grobo nasekljanih luštrekovih listov,1 liter zelenjavne juhe, (jušne osnove)sol, sveže mlet poper,drobno nasekljani luštrekovi listi ali jogurt za končni okus.
Postopek: Na maslu popražimo čebulo. Dodamo jabolka, paradižnik, luštrekove liste ter kuhamo 2-3 minute. Vse prelijemo z jušno osnovo in kuhamo na zmernem ognju 30 minut. Spasiramo v električnem mešalniku in precedimo skozi gosto cedilo v novo posodo. Dodamo še sol in poper in spet pogrejemo. Juho lahko serviramo hladno ali toplo. Vročo potresemo s svežimi luštrekovimi listi, hladno pa ped serviranjem prelijemo z jogurtom.

OPOZORILO: Izogibajo naj se ga nosečnice in bolniki s povišano temperaturo.
Vir: Boris Bergant na http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10468
Elizabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.

RAZSTRUPLJANJE Z ZELIŠČI IN ZAČIMBAMI

Brin: čisti kri in odvaja vodo.
Čemaž: čisti kri, krepi.
Divji janež: pospešuje izločanje seča.
Hren: diuretik, spodbuja delovanje želodca, žolča, ledvic, črevesja.
Ingver: vsebuje grenčine in ostre snovi ter eterična olja, poživlja krvni obtok, povečuje tek in pospešuje prebavo.
Kapucinka: spodbuja tvorbo rdečih krvničk, čisti kri, pomaga pri tvorbi krvi in prenašanju kisika.
Koper: pospešuje izločanje seča
Koprive: čistijo kri, odplavljajo presnovke, vsebujejo veliko baz, zato razstrupljajo oziroma razkisljujejo telo.
Kurkuma: krepi jetra in žolč, čisti kri, spodbuja tvorbo žolča.
Luštrek: čisti in razstruplja, spodbuja žolč in tvorbo želodčnih sokov, pomaga ledvicam.
Pehtran: pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo, čisti ledvica in žolč.
Portulak: čisit kri, pospešuje izločanje seča.
Rukola: obnavlja črevesno sluznico, vsebuje tudi diuretično asparaginsko kislino.
Vrtna kreša: čisti kri, pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

KOMERCIALNA IMENA RASTLIN

"Staro"= temno zelen drobnjak, cevast in z močno aromo.

"Neko"= česen brez vonja, a z okusom česna in zelo rodoviten

"Samson" =pelin s srebrnimi listi s trpkim aromatičnim okusom

"Pfefferkorn"= pehtran z janeževo aromo za francosko kuhinjo in potice

"Aladin"= pritlikavi curry, orientalska začimba, grmasta rast, srebrnkasto listje

"Verino"= luštrek ali Magi začimba, zeliščna aroma za juhe, meso in zelenjavo

"Magic Blue"= rdečelistna grmasta bazilika, ki ima modre cvetove, krepko rast

"Magic White"= zelenolistna bazilika z belimi cvetovi in krepko rastjo

"Aromata"= pravi origano je klasično italijansko zelišče brez katerega ni pizze

"Goldtaler"= zlati origano s svetlečimi rumenimi listi, mediteranska začimba"

"Diabolo"= pekoči origano, zelo aromatičen in okusen, povešena rast

"Panta"= belo zeleni origano

"Afrodite"= zelo aromatičen peteršilj, gosto skodran, primeren za gojenje v lončkih

"Rialto"= italijanski peteršilj z gladkim listom in močno aromo

"Abraxas"= rožmarin

"Blue winter"= na zimo odporen, zelo aromatičen rožmarin

"Riviere"= viseči rožmarin, aromatičen, zelo lep, okrasen

"Culinaria"= zelo aromatičen žajbelj, z velikimi listi, primeren za kuhinjo

"Goldblatt"= rumeno-zeleni žajbelj, zdravilen in dekorativen

"Purpurmantel"= škrlatno rdeči žajbelj, žametni listi, aromatičen za zeliščne čaje

"Hexenmantel"= trobarvni žajbelj, rdeče-belo-zeleno listje, primeren za okrasen gredici

"Bolero"= zelo aromatičen šetraj, brez njega ni kuhanega fižola, krepi želodec

"Limone"= zelenolistni citronski timijan s prijetnim vonjem po limoni

"Mystic Lemon"= timijan z zlato barvo listov in citronsko aromo.

"Silver Queen"= timijan s srebrnimi lističi, zelo aromatičen

"Fredo" = timijan z okroglo zaobljenimi listi, odlična aroma in krepka rast.

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006

Gojenje zelišč na okenski polici in na prostem

Zelišča lahko gojimo na prostem ali celo na okenski polici. Upoštevajmo, da bazilika, majaron, origano in timijan potrebujejo veliko svetlobe in sonca, drobnjak, peteršilj, meta in prava krebuljica pa hladnejše lege in manj neposrednega sonca. Nekatera zelišča potrebujejo direktno sonce -, najbolj primerna so zato tista okna, ki gledajo na jug, jugovzhod ali jugozahod in jih sonce direktno obseva vsak pet ur na dan. Lončke z zelišči na okenskih policah vsak dan obračajte za 45 stopinj. Tako bodo stebelca rasla pokončno in se ne bodo začela nagibati v eno smer. Če jih gojimo znotraj hiše naj imajo stalno temperaturo med 16 in 21 stopinj, redno jih zalivajmo in upoštevajmo, koliko vode katera potrebuje. Važno pa je, da imajo v loncu drenažo iz peska ali črepinj, ki omogoča odvečni vodi, da odteče in da zemlja ne zamaši odtoka v lončku.

Zelišča na okenski polici potrebujejo torej ravno prav svetlobe in vode. Večino zelišč vzgojimo iz semen. Če ste neučakani in bi radi čez noč že začeli zelišča smukati prve poganjke, imajo v vrtnarijah in na tržnicah sadike. Osnovna navodila za vzgojo zelišč lahko dobite v knjigah. Mlada zelišča lahko kupite tudi v supermarketih, a je njihova kakovost vprašljiva, predvsem kaj so počeli z njimi, preden so prišla do polic, kako so bila gojena in kolikokrat škropljena. Katera zelišča so torej najprimernejša za na okensko polico? Nekako najbolje se obnesejo nizko rastoče rastline: bazilika, peteršilj, origano, timijan, žajbelj, drobnjak, koper, divji pelin, citronska melisa, meta, kislica, kreša in druge. Zrasle ne bodo tako visoko in košato kot bi zunaj, a polepšale nam bodo stanovanje in izboljšala okus jedi.

Gojenje na prostem je podobno, zelišča lahko zasadimo v čebre, lesene zabojčke, stare posode ali glinene lonce, ki so za gojenje posebej primerni, ker zadržuje vlago oz. vpija odvečno. Nekaterim rastlinam prija, da jih gojimo skupaj, tako kot kombinaciji enoletnic: bazilika, koper, šetraj, ki jim dodamo rožmarin, lovor v ozadju, vmes pa lahko nasadimo limonasti timijan, majaron, škrlatno kaduljo.

Skupaj ne smemo saditi: janeža in kumine, kopra in koriandra, peteršilja in poprove mete. Pehtran in poprova meta se zelo razbohotita, zato naj imata svojo posodo, ker bi drugače ovirala druge rastline.

Pozimi moramo korenine lovorja in rožmarina zaščititi s slamo in celo pokriti s plastično folijo. Če imamo občutljive trajnice v lončkih, jih lahko prezimimo v rastlinjaku ali neogrevani kleti.

Najprimernejša zelišča za gojenje po nasvetu svete Hildegarde so: šetraj, timijan, rožmarin, koper, vinska rutica, ožepek, majaron, luštrek, krebuljica, drobnjak, peteršilj, melisa.

Vir: http://www.zurnal24.si/zelisca-okenska-polica/zstil/hobiji/44246
Elisabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč