KORIANDER (Coriandrum sativum)

Druga imena: neznano

Družina: kobulnice

Učinkovine: eterična olja: linalol, limonen, mapen, mircen, cimen;  čreslovina, vitamin C, sitosterin, 

Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, boleznim želodca, ureja prebavo, poživlja delovanje jeter in žolča.

Paracelzus je je trdil, da koriandrova zel pomaga izločati težke kovine iz telesa.
Danes menijo, da najučinkoviteje odpravljajo težke kovine iz telesa alga chlorella  tinktura čemaža in tinktura koriandra. Koriander naj bi pomagal pri zadnji stopnji čiščenja, ker iz težko dostopnih tkiv iztisne ostanke kovin, jih vrne v krvni obtok , od koder se potem s pomočjo drugih sredstev izločijo iz telesa. Posredno se zato izboljša tudi spomin. Harmonizira delovanje srca, krvnega, limfnega in živčnega sistema. Korinadrovo olje blaži stres in pospešuje delovanje žlez z notranjim izločanjem. Učinkovit je pri urejanju menstrualnega cikla in v menopavzi. Olje se uporablja samo zunanje. Uživanje olja je namreč lahko toksično. Aromoterapiije z oljem ne izvajamo na nosečnicah.

Zrela semena raztapljajo sluz. Galen mu je pripisoval izboljšanje spomina. Sodobna znanost dokazuje, da preprečuje rast tumorja na debelem črevesju. Pomaga pri Chronovi bolezni. Znižuje raven sladkorja v krvi in podpira delovanje trebušne slinavke. Predvidevajo, da znižuje slabi LDL holesterol.

Koriander slovi predvsem kot začimba, ki je v mešanici začimb pod imenom curry, dodajajo ga kruhu, brez koriandra ni dobro pripravljenih stročnic. Kadar je v receptu napisano koriander, so mišljeno seme. Dobro se ujema s kurkumo.  V zdravilstvu uporabljamo mešanico janeža, kumine in koromača čaj, ki blaži napihnjenost. Proti želodčnim in črevesnim kolikam pijemo 3-4 skodelice na dan. Mazivo proti revmi dobimo, če namočimo zdrobljene plodove v olje ali toplo svinjsko mast.

V gospodinjstvu uporabljamo koriander v jedeh iz svinjine, za gobje jedi, v nadevih za perutnino, korenju, zelju in ohrovtu ter v vloženi rdeči pesi. Dodajamo ga tudi nekaterim pecivom in kruha. Koriander je ena od glavnih sestavin večini curryjev. Dobro se kombinira z vsemi začimbami iz Vzhoda. Mleti kardamom uporabljajo v mesni industriji za začinjanje mesnih izdelkov, v pekarstvu pa ga uporabljajo za pripravo določenih vrst kruha. Ekstrakt in destilat iz kardamoma uporabljajo za aromatiziranje gina in zeliščnih likerjev.

Kot začimba je greenk in oster, odličen za vroče poletne dni.

V kozmetični industriji ga dodajajo nekaterim parfumom, v farmacevtski industriji pa ga uporabljajo za maskiranje neprijetnih vonjav preparatov.

Kulinarika: Hladna dušena zelena s koriandrom

Sestavine za 4 osebe:

4 srednje velika stebla zelene narezana na 15 cm dolge kose,

sol,

3 žlice masla,

3 mlade čebule, sesekljani deli zelene,

350 ml jušne osnove,

žlica zmletih koriandrovih semen,

2 žlici limoninega soka,

sveži koriandrovi poganjki za garniranje.

Postopek: Kose zelene 2 minuti blanširamo v vreli slani vodi, jih odcedimo in odstavimo. V ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo in jo dušimo. Dodamo zeleno in vse skupaj zalijemo z zelenjavno juho. Začinimo po okusu in pokrijemo za 15 minut. Kuhamo na zmernem ognju. Dodamo še koriandrova semena in limonin sok in kuhamo še 15 minut, dokler se zelena ne zmehča. Če imamo več kor 1,5 dl tekočine, odstranimo zeleno in pokuhamo tekočino na močnem ognju. Zeleno in ostanek tekočine razporedimo na 4 plitke krožnike, pokrijemo s tanko folijo in pustimo, da se ohladi. Odcedimo in postrežemo garnirano s svežimi koriandrovimi vejicami.

Vir: http://www.kuhajmo.si/default.asp?id=457

Nadja Nussdorfer: V Kraljestvu začimb
Sanja Lončar et al.: Ščepec rešitve: zamolčane zdravilne moči začimb, 2012

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

ŽIVILA, KI KREPIJO ORGANIZEM

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

NAJBOLJŠE UŽITNE SADIKE ZA VISEČE KOŠARE IN OKENSKA KORITA

Glede na cene zelenjave in vprašljivost pridelave, si lahko pridelamo nekaj zelenjave doma, če prav stanujemo v bloku. Za cvetlična korita so primerna zelišča: bazilika, drobnjak, koriander, peteršilj, ki ne potrebujejo globokih korit, medtem pa rožmarin, timijan, žajbelj in origano potrebujejo večje in globlje korito. V koritih dobro uspevajo še: zelena berivka, redkvice, mlada čebula, jagode, kreša, kapucinka, vijolice, ognjič, čili, kalčki graha.

Sadike za viseče košare: sorte paradižnika, ki se povešajo: češnjevec, ki ga sadimo po eno sadiko v košaro.Jagode, sadimo po 3 sadike v košaro, glavnato solato, rukolo. Stročji fižol sadimo po 3-4 semena. V košare lahko sadimo tudi mlado čebulo, kalčke graha, zelišča kot so koriander, drobnjak, peteršilj, timijan, origano, krebuljica, pehtran in bazilika.

Vir: Alex Mitchelll, Vita, 2014; 159 str.

  

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

ZAČIMBE ZA KRUH

Z zelišči lahko obogatimo kruh. Najbolj znana kot dodatek je kumina, koriander in komarček. Namesto teh zelišč oziroma semen lahko uporabimo semen janeža, zamorske ali črne kumine, dišečega koromača, maka, luštreka ali kopra. Primerni so tudi listi zelišč, ki prenesejo vročino, to so listi rožmarin, žajblja, timijana in origana. Poskusimo lahko tudi z divjimi zelišči kot je čemaž ali navadni plešec. Odlična je tudi v kruh zamešana pražena čebula.

SUPER ŽIVILA, KI USTVARJAJO BAZIČNOST

V telesu je zelo pomembno ravnovesje med bazami in kislinami. Zdravo ravnovesje pomeni, da telo ni zakisano. Ravnovesje ohranjamo ali dosežemo tako, da se prehranjujemo pretežno z bazičnimi živili v razmerju 80: 20 pa za hrano, ki povzroča kislinske ostanke v telesu. Na splošno lahko rečemo, da zakisljujejo beljakovine, medtem ko je vse sadje in zelenjava pretežno z redkimi izjemami bazična. Med oreški so bazično živilo samo mandlji. Posebej po bazičnosti izstopajo peteršilj in limonin sok. Med super živila, s katerimi popravljamo napake zakisanosti pa je cvetni prah, ki ustvarja močno bazičnost. Priporočajo čajno žličko dvakrat do trikrat dnevno. Matični mleček pomlajuje in vrača življenje Zaužijte po 1 čajno žličko na dan. Je močno bazično živilo. Prav tako pripravki s klorofilom krepijo kri in močno povečujejo bazičnost organizma. Najpomembnješi viri klorofila so sladkovodne in morske alge ( spirulina) in različne vrste morskih trav, pšenični in ječmenovi kalčki ter alfaalfa. Klorofil dobite tudi v obliki kapsul in tablet v alternativnih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Tekoči klorofil je popularen izdelek Calivite. Klorofil in nebeljakovinski del krvi, ki mu rečemo hem in je sestavni del hemoglobina v krvi se razlikujeta samo v vrsti osrednjega atoma. Klorofil odlično razstruplja telo, oziroma ga spravlja v bazično ravnovesje, zato ga vsebujejo različni preparati za razstrupljanje telesa.

Hrana, ki ustvarja v telesu močno bazičnost:
ananas,
beluši,
brusnice,
bučna semena,
limete,
mandarine,
tangerine,
čebula,
zimska buča Hokaido
dinja,
divje zelje,
endivija,
haijiki morske alge, Irish moss, morske alge, kumbu morske alge, agar, nori alge, rdeče alge, alge dulse, wakame, alge
hren,
ingverjev čaj, korenina,
italijanska polivka z olivnim oljem in jabolčnim kisom,
jagode,
brusnice,
robidnice,
jedilna soda,
kaki,
umeboši slive
kivi,
kodrolistni ohrovt,
kostanj,
sladek krompir,
laška repa, topinambur,
maline,
mango
mineralna voda Apollinaris, San Pellegrino, Sanfaustino,
miso,
morska sol,
papaja,
paprika rdeča, začimba,
pastinak
pecilni prašek,
peteršilj,
podzemska koleraba,
repinec- korenina
rdeča redkvica
zelena,
želatina,

Hrana, ki ustvarja v telesu zmerno bazičnost
morske alge,
akažu
artičoke,
avokado,
banane (zrele),
bazilika
borovnice,
boršč,
breskve,
brokoli,
vse vrste buč, cuket, razen zimske buče (Hokaido), ki je močno bazična.
cimet,
grenivke,
limone,
pomaranče
cvetača,
mlada čebula,
česen,
češnje,
poper,
diakon redkev,
feferoni, pekoči
leča,
Stročji zeleni ali rumeni fižol, onitkan z neoblikovanimi plodovi.
grozdje,
hruške,
jabolčna čežana, jabolčnik-mošt,
jabolčni kis,
borovnice in križanci,
jajce
jajčevec,
janeževa semena,
fižolovi kalčki,
kardamomova semena,
koper,
koriander,
krompir pečen neolupljen, pire,
lotosova korenina
lubenica
redkev,
regrat,
repa,
solate ledenka, rdečelistna, romanska
mešana solata,
marelice,
melasa,
melone, dinje, lubenice,
zelene olive,
sladka paprika sveža zelena, rdeča, rumena
rozine,
tamari sojina omaka,
zelje belo, rdeče, kitajsko,
brokoli,
vodna kreša.

Hrana, ki ustvarja v telesu rahlo bazičnost:
brstični ohrovt,
zeleni čaji,
krompirjev čips, pečeni,
Evian voda, Fiji voda,
sladkorni grah,
gobe,
grozdni sok,
hruškov sok,
jabolčni sok,
jabolka,
zelenjavna juha,
kajenski poper,
kalčki,
kamilični čaj,
kokos,
kokosovo olje, mast,
koprova semena,
korenčki biološko pridelani,
kumare, vložene v jabolčnem kisu,
kuminova semena,
kvinoja,
lanena semena
makadamijevi oreščki, olje,
lovorjev list,
mandlji, olje, mleko
olja: avokadovo, jegličevo, kokosovo, laneno, makadamijevo, olivno olje , trskino jeterno olje, svetlinovo olje,
margarine,
spirulina,
muškatov cvet
sezamova, sončnična, zelenina semena,
sirotka,
rižev sirup,
okra,
rdeča pesa

Hrana, pijača, ki rahlo zakisljuje
ajdova kaša,
črni čaj,
blitva,
bob,
curry,
črni fižol,


beli fižol,
limski, mornariški fižol, pinto, rdeči fižol,
dateljni,
divji riž,
domače ocvrte jedi ( krompir)
fige,
adzuki fižol,
grah,
stročji zeleni ali rumeni fižol z oblikovanimi plodovi,
fižol mungo,
humus,
javorjev sirup,
jogurti vsi rahlo zakisljujejo, zmerno pa, če jih sladkamo.
juha iz fižola, graha, paradižnika, itd.
kefir,
balzamični kis,
kisla smetana,
korenčki industrijsko pridelani
koriandorova semena,
ovsena kaša (neslajena),
špinača,
lotos,
maslo,
olje iz ogrščice, rumenika, rastlinska olja, sezamovo, sončnično olje,
med,
pinjole,
paradižnik, omaka iz paradižnika brez mesa, juha, paradižnik v konzervi itd.
navadna voda iz pipe, klorirana,
slive sveže in suhe,
javorov sirup,
sladilo iz stevie
rabarbara,

Hrana in pijača , ki zmerno zakisljuje telo
rdeče in belo vino,
arašidi,
beli riž,
ribe,
dagnje
gazirane pijače,
trdi siri
čičerika,
tortilje,
čokoladno mleko,
divjačina,
gorčica,
jetra,
granatno jabolko
ionizirana kuhinjska sol,
jabolčna pita,
jajčne testenine iz bele moke,
jastog,
ječmen polnozrnat,
ječmenova moka,
kakav v prahu,
kava vseh vrst zmerno do močno zakisljuje organizem,
kečap,
Vse vrste kosmičev,
soljino olje,
svinjska mast,
skuta,
črne olive,
pistacije,
polenta,
polnozrnati krekerji, kruh,
postrvi,
umetna sladila kot je saharin,
koruza,

Hrana in pijača, ki močno zakisljuje telo:
pivo,
gin,
whisky,
vodka,
angelska torta,
bel kruh in ostale vrste razen izjem,
bela moka,
beli sladkor,
biskviti,
piškoti,
čokolada,
vse meso, hamburgerji,
soja,
gauda sir,
gazirane pijače,
gin,
hrenovke,
klobase,
zrezki,
grisini iz bele moke,
hmelj,
beli kis,
vinski kis,
kozice, morski rakci,
krekerji slani,
krofi,
kuskus iz bele moke,
kvas,
lazanja,
lepinja,
lešniki,
makaroni iz bele moke,
marmelade,
mečarica,
orehi,
pizza,
pudingi,
sladoledi vsi okusi,
cupcakes.

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.

KAPUCINKA (Tropaeolum majus L.)

Druga imena: Njeno prelepo ime »rdeči cvet Peruja« izvira iz njene domovine. Poznamo jo tudi pod imenom kapucinska kreša ali tudi indijska ali mehiška kreša. Bolj romantični pa ji rečejo cvet ljubezni, saj naj bi imela ugoden vpliv na spolno slo.

Uporabni deli: zračni deli rastline
Družina: Kapucinke
Zdravilne učinkovine:eterično olje, gikozidi gorčičnega olja
Zdravilne lastnosti: kapucinka in vodna kreša spadata v isto družino kot hren ter vsebujeta podobne učinkovine. Deluje antibiotično, protiglivično, notranje proti bakterijskim okužbam sečil in dihal, zunanje kot razkužilo za rane, kožne izpuščaje in vnetja. Učinkovita naj bi bila tudi pri vnetjih ženskih spolnih organov. Učinkovita je pri zdravljenju nalezljivih stanj dihalnega in sečnega trakta. Pomaga, da se telo upre prehladu, gripi, drugim okužbam. Sveže zelišče naj bi imelo večjo protimikrobno moč. Sveže zelišče lahko uporabljamo kot poparek. Pravijo, da masiranje lasišča s sokom kapucinke pospešuje rast las.

Uporabljamo sveže liste, tinkture iz listov v zdravilstvu, semena in liste v kulinariki.

Kapucinka je izjemno lepih in živih barv. Je okras vrta. S svojimi okroglimi listi in zelo živahnimi cvetovi v oranžnih, rdečih ali rumenih barvah je pravi magnet za oči. Poživi vrtove, gredice, lesene ograje in balkone. Doma je v južnoameriških pragozdovih. Kapucinko so pripeljali v Evropo iz daljnega Peruja šele v 16. stoletju. Kmalu so ugotovili, da ni le prelep okras vrtov, pač pa, da so užitni vsi njeni deli in še več – celo zelo zdravilni. Je okras, prigrizek in zdravilo obenem. Najpogosteje se uporabljajo mladi listi in cvetovi, ki imajo rahlo pekoč okus ter spominjajo na vrtno krešo. Kot dodatek so odlični k zeleni ali paradižnikovi solati, dajemo jih lahko v sendviče ali pripravimo okusne skutine namaze. Iz njih lahko s krompirjem pripravimo odlično juho.

Od listov in cvetov so še bolj pikantna zelena semena, zato jih lahko uporabljamo namesto hrena v tatarski omaki, vložena v kis, pa so nadomestek za kapre. Včasih so cvetne popke kapucinke, vložene v kisu, močno cenili – imele so celo večjo veljavo kot kapre. Tudi mi si lahko pripravimo nadomestek za kapre – natrgamo trde in majhne popke ter jih vložimo z dodatkom koprove zeli, po želji lahko pridamo še druge začimbe, na primer koriander, kumino, boreč, pehtran, šetraj, rožmarin. Tako imamo pri roki svoje domače in nadvse zdravilne kapre. Pri pripravi divjačine nikar ne pozabimo nanje in jih uporabimo kot izvrstno začimbo. Drug recept pravi: Zelena semena naberemo ob suhem vremenu in namočimo za 24 ur v solno raztopino, ki jo pripravimo iz 1l vode in 110g soli. Ko vzamemo semena iz raztopine, jih osušimo in damo v manjše kozarce za vlaganje. Prelijemo jih z vročim zeliščnim kisom, dobro zapremo in pustimo stati mesec dni. Ko odpremo za uporabo moramo vsebino kmalu porabiti.

Kapucinka cveti od junija tja do septembra. Naberimo prve popke, prve cvetove in prve liste za juho. Semena poberemo šele potem, ko se lepo razvijejo. Del semen si shranimo za prihodnje leto, ker je kapucinka enoletnica. Večino semen pa uporabimo takrat, ko ne bo več cvetov za pripravke.

Kapucinko je ljudska medicina najprej uporabljala proti skorbutu, nato pa se je njena uporaba razširila na težave z dihali, nezadostno delovanje ledvic in bolezni mehurja. Vsebovala naj bi veliko žvepla, zato jo priporočajo starostnikom in rekonvalescentom kot odlično krepčilo. Blago odvaja in spodbuja prebavo. Sedežne kopeli iz poparka kapucinke urejajo menstruacijski ciklus. Ker vsebuje obilo žvepla, naj bi tudi »zadrževala« lase oz. pripomogla proti izpadanju las.

Vodica za lasišče
Ljudsko zdravilstvo svetuje kapucinko proti izpadanju las. Iz nje izdelujejo vodico, ki "zadržuje" lase in naj bi koristila moškim proti pleši. Iz kapucinke si pripravimo vodico proti izpadanju las po receptu provansalskega mojstra naravnega zdravilstva Mauricea Messegueja: nasekljamo dve prgišči cvetov, svežih listov in cvetov kapucinke skupaj z desetimi listi koprive in tremi pušpanovimi lističi. Vse skupaj pustimo, da se dva tedna namaka v enem litru alkohola (90%). Potem precedimo in si s to tekočino masiramo lasišče.

Poparek in sedežna kopel
Prsni, poživljajoči in diuretični čaj, ki med drugim spodbuja spolno moč, pripravimo kot poparek: na liter vode damo slabo prgišče cvetnih popkov, cvetov ali semen. Spijemo dve do tri skodelice čaja na dan. Ta poparek lahko uporabimo tudi za sedežne kopeli za uravnavanje mesečnega perila.

OPOZORILO: Če ste noseči ali dojite, ne uporabljate tega zelišča.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=22390 (Pavla Kliner)
http://www.trebnik.com/novicke/prehrana_09_03.php
David Hoffmann: zelišča: celostno zdravljenje

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

REDKEV, ČRNA (Raphanus sativus var.niger)

Druga imena: redkva, redkvica, vrtna redkev
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje z žveplom in gorčičnim oljem, rafanol, vitamin C
Zdravilne lastnosti: proti obolenjem žolča in jeter, sodeluje pri čiščenju zamaščenih jeter, pospešuje presnovo maščob in maščobnih zalog, izboljšuje stanje ožilja in pretok bolj zdrave krvi. Z izločanjem toksinov iz sklepov pomaga pri artritičnih in revmatičnih obolenjih. Deluje čistilno in razkuževalno na dihala.

Črna redkev je bolj znana kot zelenjava na jedilniku kot zdravilna rastlina. Če jo uživamo brez soli, je odlično sredstvo proti težavam z jetri in vnetjem žolčnika. Pospešuje izločanje žolča, deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom. Ameriška raziskava iz leta 2002 kaže, da uživanje črne redkve in zelenjave, ki vsebuje glukozinilate utegne preprečiti nastanek rakavih obolenj.


Če redkvinemu soku primešamo med, dobimo prastaro zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih.

Kulinarika:
Recepti: redkev izdolbemo in napolnimo z medom in sladkorjem ter pustimo na toplem 8 ur. Tako pripravljena redkev je hkrati zdravilo in kompot.

Solata: redkev naribamo, zmešamo s kuhanim fižolom v zrnju, začinimo z oljem in kisom, začimbami, ki pomagajo proti napenjanju (koper, koromač, koriander, kumina). Dodamo lahko tudi v trdo kuhana jajca, kuhano govedino.

Solata s črno redkvijo in korenčkom: črno redkev naribamo (tako kot jabolka za zavitek), rdeč korenček pa naribamo kot za drobno ribano kašo v razmerju 1:1. Nato posolimo in dodamo olje, pomešamo in ponudimo.

Črna redkev z jogurtovim prelivom.
Črno redkev olupimo, naribamo na tanke rezance in dobro nasolimo ter pustimo stati vsaj 15 minut, da se izloči grenki sok in redkev postane lažje prebavljiva. Redkev dobro ožamemo. Prelijemo z jogurtom, premešamo in če je potrebno dosolimo.

Makaroni s črno redkvijo
Jed je pripravljen iz testenin, prepražene črne redkve, naribanim sirom in narezanim drobnjakom. Potrebujemo: 400 g makaronov , 700 g črne redkve, 60 g masla, 60 g pekorina,
1 žlico olja,1 šopek drobnjaka, sol, črn poper v zrnu.
Postopek: Skuhamo testenine po navodilih proizvajalca. Črno redkev olupimo in naribamo na tanke rezance, stresemo v cedilo in blago posolimo. Nato jo pustimo stati, da izloči sok, ki vsebuje večino pekočih sestavin. V ponvi segrejemo olje, potem pa dodamo še maslo. Ko se stopi, dodamo naribano črno redkev. Med občasnim mešanjem jo pražimo približno 10 minut, da postane bela in hrustljava. Drobnjak drobno narežemo. Pekorino drobno naribamo. Kuhane makarone odcedimo in primešamo k prepraženi redkvi. Med mešanjem vse skupaj kuhamo dobro minuto. Odstavimo, vmešamo nariban sir, narezan drobnjak in sveže mlet črni poper, premešamo in postrežemo. Zraven makaronov ponudimo sezonsko solato in kozarec belega vina. Pekorino lahko nadomestimo s parmezanom.


OPOZORILO: Pri obolenju črevesja in želodca ter občutljivem želodcu se moramo črni redkvi odpovedati, ker rafanol močno napihuje. Žveplove spojine v redkvi lahko povzročijo vnetje ščitnice, zato ni primerna za ljudi s težavo ščitnice. Nikdar ne uporabljajmo brez premora več kot mesec dni.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8179

Dario Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

http://www.gurman.eu/recepti.php?S=6&Article=275

HRANA, KI ZAVIRA IN HRANA, KI POSPEŠUJE DELOVANJE ŠČITNICE

Zaviralci: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleba, hren, gorčica, kreša, triplat, soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača, sladki krompir.

Spodbujevalci: kokosova mast, kumina, črna kumina, galgant, bazilika, klinčki, koriander, pelin, kumin, lovor, rožmarin, kelp alga, mlečni izdelki, riž, ječmen, mung fižol, rumena leča, kumare.

NARAVNI DIURETIKI

Naravni diuretiki so:
brinove jagode,
cikorija,
čaj,
česen,
janež,
kava,
koriander,
kumina,
limone,
muškatni orešček,
peteršilj,
poprova meta,
sladka koreninica,
zelena

Kako izboljšamo delo svojih možganov s prehrano

Inteligenco lahko jemo, pravi Rüdiger Gamm v knjigi IZURITE SVOJE MOŽGANE (Učila, 2010). Zapisal je nekaj osnovnih nasvetov: Izogibajte se vsemu, kar vam škoduje npr. glutamati. Izogibajte se vsemu, kar obremenjuje vaš organizem npr. nasičenim maščobam. Koristijo Vam mikrohranilne snovi. Najpomembnejše je, da uživamo zadostne količine vode. Sestavljeni smo iz 70% vode, že majhno pomanjkanje vode zmanjša delovanje naših možganov za 20%. Zato je tudi iz zdravstvenih razlogov priporočljivo pitje najmanj 2 litrov vode na dan. Če pijemo dovolj vode, omilimo celo demenco. Starejši ljudje sploh izgubijo občutek za žejo. Nujno omejite uporabo sladkorja. Človeku zadošča 14 g sladkorja dnevno, mi pa ga ponavadi užijemo krepko več.

1 kocka sladkorja = 3 g sladkorja

1 liter sadnega soka= cca 40 kock sladkorja

1 liter kole = cca 36 kock sladkorja

100 g nugata = cca 22 kock sladkorja

1 tablica mlečen čokolade = cca 23 kock slakdorja

1 dl paradižnikovega kečapa = cca 8 kock sladkorja

150 g sadnega jogurta = cca 4 kocke sladkorja

Za to, da telo lahko prebavi sladkor, izloča inzulin, to pa je tako, kot bi bilo neprestano pod stresom. Če smo pri prebavljanju izločili več inzulina, kot je bilo potrebno za prebavo, se pojavi huda lakota. Telo kliče po ogljikovih hidratih, da se bo znebilo preostalega inzulina. Potrebo po sladkem premostimo raje s suhim sadjem v študentski hrani. Oreščki vsebujejo veliko vitamina E in maščobne kisline, ki so odlične za možgane. Dnevno pojejmo prgišče oreščkov, ki niso soljeni in do 3 jedilne žlice olivnega olja. Odličen vir omega maščob so ribe.

Najpomembnejša snov za telo in možgane pa so beljakovine. Vsak dan potrebujemo od 1 do 1,5 g čistih beljakovin na kg telesne teže. Naše celice se namreč delijo vsakih 28 dni, s starostjo se ta proces upočasni in z njim proces obnavljanja celic. Za proizvodnjo novih celičnih membran in sinaps v možganih so nujno potrebni proteini. Aminokisline so gradbeni kamni življenja. Viri beljakovin so: pusto meso, ribe, izdelki iz soje in nemastnega mleka, stročnice, alge.

Med vitamini je pomemben tudi B 12, ki tvori izolacijski ovoj posameznih živčnih vlaken. Če je zaščita pomanjkljiva, pride med vlakni do kratkih stikov, kar povzroča živčnost, neuravnoteženost in nezmožnost osredotočanja. Tudi B5 ali pantotenska kislina pomaga pri razstrupljanju in celjenju ran.

Za miselno mrežo so pomembne tudi soli. Najboljša je najmanj prečiščena sol, ki jo kupimo v trgovinah z zdravo prehrano ( himaljska sol npr.). Ker ima močnejši okus, jo porabimo manj.

Glutamati so ojačevalci okusa, ki so našemu telesu nevarni, ker delujejo na naše možgane kot električni paralizator. Skozi možgane nam nenehno in samovoljno pošiljajo majhne napačne dražljaje. Kot bi med nevihto neprestano švigale strele. Pri otrocih povzročijo močna nihanja v razpoloženju in motnje v pomanjkanju pozornosti. Dodatno ta sindrom ojača še sladkor.

E-ji - umetne sestavine. Predvsem za živilska barvila E 102, E104, E110, E122 in E129 so dokazali, da negativno vplivajo na koncentracijo.

Prehranska dopolnila so lahko tudi škodljiva, če so umetna, zato poiščite Calivitina naravna prehranska dopolnila. Prav za delovanje možganov sta preparata Energy and memory in Ginko XC. Sintetično proizvedenih vitaminov in mineralov telo namreč sploh ne more prepoznati, zato jih uskladišči v sklepe in možgane kot obloge. Tako naredijo več škode kot koristi. Prehranska dopolnila kupujte v trgovinah z zdravo prehrano ali lekarnah. Prav tako so važne kombinacije. Skupaj je na primer priporočljivo jemati cink in C vitamin, medtem ko cink in magnezij drug drugega blokirata oz. izničita: pazljivi moramo biti tudi pri odmerkih, še posebej v maščobi topnih vitaminih kot so A,D; in E ter železo. Napačno odmerjanje lahko privede do zdravstvenih težav. Železa sploh ne jemljite, če vam ga en predpiše zdravnik. Dober vir naravnega železa je drobnjak.

POVZETEK: pijte dovolj vode, omejite sladkor, uporabljajte kakovostno sol, jejte dovolj beljakovin, nemastno hrano, a nenasičene maščobe, uporabite naravna živila in prehranska dopolnila, ne jemljite prehranskih dopolnil sočasno.

ŽIVILA ZA SIVE CELICE:
Banana
Magnezij: nahaja se v babanah, mineralnih vodah, polnozrnati pšenici, koristen je za srce, mišice, možgane. Magnezij varuje pred depresijo, srčnim infarktom, srčnimi motnjami.
Kari:je mešanica začimb in glavna sestavina vseh karijev je kurkuma, ki razgrajuje obloge, odgovorne za alzheimerjevo bolezen in stimulira imunske celice. Vpliva tudi na sladkor v krvi. Snovi v kariju delujejo tudi antiseptično. V kariju so še: čili, koriander, česen, koromač, orientalska kumina, poper, lovorovec, cimet, gorčica, ingver, klinčki in različni cvetovi.
Jagodičevje: Že dolgo je znano, da barvila v jagodičevju varujejo možgane, podpirajo spomin in zmogljivost učenja.
Jajca in soja: Oboje vsebuje veliko lecitina, ki je zelo pomemben za možgane. V jajcih je tudi veliko holina, iz katerega naše telo proizvaja pomembni živčni transmiter acetilholin. Pomemben je za hiter in pravilen prenos informacij.
Čokolada z več kot 70% odstotki kakava: Cink, ki je v kakavu, povečuje koncentracijo in lahko v kombinaciji z vsebovanimi grenčičnimi snovmi prepeči tveganje za možgansko kap.
Oreščki: Pomembna rastlinska olja v oreških zmanjšujejo tveganja kapi. Vsebujejo folne kisline in pomemben vitamin E, ki deluje kot antioksidant.
Ribe: vsebujejo nenasičene omega - 3 maščobe, kakovostne beljakovine in jod. Posebej koristne so mastne morske ribe (losos, skuša, sardela, rusli,)
Laneno olje:vsebuje omega- in omega -6 nenasičene maščobe. Ker je hitro pokvarljivo, ga kupujemo v majhnih količinah.
Alge: Pri njih je najbolj važno poreklo, poiščite take iz biološke, nadzorovane pridelave, saj alge nase vežejo razne radioktivne snovi, če prihajajo iz obremenjenega okolja.
Kava in čaj: Če uživamo kofein v manjših količinah varuje pred Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen ter pomaga pri razmišljanju. Vendar dnevno naj ne bi spili več kot 3 skodelice. Pri čaju ne varčujte pri ceni, saj lahko bolj kakovosten čaj ( v lističih), ki je na zavitek dražji, uporabite trikrat ( dolijete vodo), pa bo še vedno enakega okusa in arome. Zeleni čaj in rooibos vsebuje veliko antioksidatov. Ustvarjata ustrezno ravnotežje med kislinami in bazami v telesu. seveda pa zeliščne čaje z zdravilnimi učinki pijemo omejeno in predvsem takrat, ko jih potrebujemo za zdravilo.

Ni odveč spomniti, da možganom tako kot telesu dobro dene tudi gibanje po svežem zraku.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

KUMINA, NAVADNA (Carum carvi)

Druga imena: bela cemena, čumna, čemena, kimca, kimelj, divji kumen, navadni kumin, kumena, kumič.
Družina: kobulnice

Uporabni deli: listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim rečemo semena) in iz njih narejeno eterično olje.
Učinkovine: eterično olje, karvon, čreslovina, smola
Ajurvedsko: lahka in suha, zmanjšuje doši vato in kapho.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, vetrovom, napenjanju, črevesnim krčem, pospešuje izločanje žolča in urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti, deluje proti spahovanju, krepi želodec, zdravi ledvice in preprečuje razvoj kamnov v ledvicah in mehurju.

Ena izmed sestavin kumine je kumarin, ki vpliva na prepustnost sten kapilar in limfnih žil, zmanjšuje izcedek in deluje protivnetno. Kumarin deluje kot diuretik in vpliva na čiščenje krvi v ledvicah, in pomaga pri odplavljanju ostankov zdravil iz telesa. Dikumarol preprečuje strjevanje krvi oz. redči kri. Kumina krči žile in tkivo, zato pomaga pri krčnih žilah, venskih razjedah in hemoroidih. 60 mg vodnega izvlečka semen  kumine na kg telesne teže, vpliva na diabetično nefropatijo, to je okvara ledvičnih filtrov zaradi sladkorne bolezni. Filtri ne zmorejo zadržati beljakovin, zato je oteklo celo telo.  Kumina varuje ledvice pred takimi poškodbami in zdravi pojav. Diabetiki, ki so uživali omenjen odmerek 2 meseca, so imeli nižjo raven sladkorja v krvi in manj beljakovin v urinu. Zaradi izboljšanega delovanje ledvic, se je  zmanjšala tudi teža pacientov.  Vpliva pozitivno pri preprečevanju črevesnega raka.

V tradicionalnem arabskem zdravilstvu so jo uporabljali pri otroški inkontinenci. Blaži dražeč kašelj, olajšuje izkašljevanje. Pospešuje mlečnost doječih mater. Ker rahlo suši, jo prepisujejo pri driski. Kumina podpira razstrupljanje v jetrih in uspešno uničuje črevesen parazite kot so gliste. Kumina pospešuje izločanje seča in sluzi, zato z njo celo zdravijo revmo in putiko. Ruska medicina jo uporablja pri zdravljenju alkoholizma, da se telo čimprej razstrupi in jetra regenerirajo.

Sv. Hildegarda je trdila, da kumina pregretje pregretje telesa in skrbi za jasne misli in ravnovesje.

Je pogosto rabljena začimba, izboljša okus hrani, nekatera živila pa se zaradi nje boljše prenašajo, na primer po zelju, cvetači, ohrovtu in svežem kruhu manj napenja. Kuminova izlužnina je tudi sestavina nekaterih likerjev in žganja. Kumina pa je enako pomembna kot začimba tudi kot zdravilna rastlina. Zaradi eteričnega olja je sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek, ter sredstvo proti napihnjenosti. Preprečuje nastanek plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij, zaradi katerih bi se ob nenormalnem črevesnem vrenju razvili. Učinkuje proti prebavnim krčem, zato se doda odvajalom, na primer krhliki in seni, ki jih včasih povzročajo. Razkuži dihala, ker izhlapeva skoznje, a manj kot janež in komarček. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi za pospeševanje nastanka in izločanja mleka. Eterično olje je sestavina ustnih vod in dražilnih antirevmatičnih tekočin za vtiranje v kožo.

Od 1 do 5 gramov sveže zdrobljenih plodov prelijemo s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije topla po požirkih 2 do 4-krat na dan med obroki. Čajna žlička droge tehta približno 3,5 grama. Čaj iz plodov kumine in kuminovo olje učinkuje proti prehladu, rahitisu, zobobolu, glavobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da se plodovi kumine segrejemo na štedilniku, stresemo v vrečko in položimo na boleče mesto. Kuminovo olje ( 5 kapljic) lahko nakapamo na kocko sladkorja in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, učinkuje prti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša težave s hemoroidi.

Novejša dognanja pravijo, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno za glivice.

Če jo gojite sami, semena nabirajte, ko še niso povsem zrela, ker imajo takrat največ eteričnega olja. Kobulnicam, kamor spada kumina, se odrežejo celi kobuli, ki obešeni na vrvice v suhem, senčnem in zračnem prostoru dozorijo, nakar se semena iztepe in odstrani peceljčke. Drogo hranite pri temperaturi nižji od 25°C, zaščiteno pred vlago in svetlobo v dobro zaprti posodi, kovinski ali stekleni, ne pa plastični. Semena zdrobite ali potolcite šele pred pripravo napitka, ker bi se iz nezdrobljenih semen izlužilo le malo eteričnega olja, iz zdrobljenih na zalogo pa hitro izhlapi.

Dovoljena je tudi raba za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročila težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup.

V kulinariki se uporablja seme, ki ima zelo intenziven okus, zato se praviloma uporablja zmleta semena. Kumina je prastara začimba, poznali so jo že v kameni dobi. Najprej so z njo preganjali bolhe in čarovnice, nato pa so ugotovili, da pomaga pri prebavi. Pospešuje prebavo in se zato uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedil (zelje, svinjina,...).
Kumino uporabljamo pri pripravi: zelja, ohrovta, rdečega zelja, svinjine in bravine, liptovskega sira, rženih kruhkov, nekaterih mesnih klobas, slanega peciva, krompirjevih jedi, juh, omak, svežega zelja, rdeči pesi, skuti, kuhanih jabolkih, golažu. Je odlična začimba za ržen kruh in slano pecivo. Iz kumine se izdelujejo tudi likerji in alkohole pijače.

Dobra je za mestno meso in zelenjavo, stročnice, dobra je v kombinaciji s sirom. Ujema se s česnom, koriandrom, peteršiljem, timijanom, brinovi jagodami.

Presni listi kumine so odličen dodatek solatam in juham. Imajo podoben okus kot peteršilj ali koper.

OPOZORILO: Dolgotrajna raba poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. Večtedenska neprekinjena raba brez zdravstvenega nadzora ni priporočljiva. Ne sme se uživati ob vnetju tankega črevesa. Eterično olje uporabljajte po navodilu fitoterapevta. Podobno kot druge rastline iz družine kobulnic( koriander, laški kumin, koper) lahko povzroči alergičen odziv kot so nahod, solzenje, driska. Če opazite stranke učinke, takoj prenehajte z jemanjem.

Vir: Janez Špringer, mag. far. na http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1519
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kumina
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.