TRPOTEC,ozkolistni, suličasti (plantago lanceolata L.) in širokolistni ( Plantago major)

Druga imena: ovčji jezik, špičasti trpotec, volčji jezik, žlebinec, celec, ( P. major) pa makovec, potnjak, (P. spsyllium) pa bolhačica

Družina: trpotčevk

Značaj: nekoliko sladek, slan in grenak; hladi in predvsem suši.

Učinkovine: listi: sluz, glikozidi, tanini, rudnine.

Semena: eterično olje, aukubin, smola, sluz, proteini, škrob.

Droga: listi, semena

Zdravilne lastnosti: Ozkolistni in širokolistni trpotec zdravi nahode, dobro se obnese pri alergičnem vnetju nosne sluznice, veliki trpotec je videti učinkovitejši pri vnetju želodčne sluznice, zdravljenje čirov, želodčne žleze, gastritisa in kolitisa. Listi so uporabni vse leto. Blažijo okužbe in draženje v sečilih, lajšajo suh kašelj, zunanja uporaba je namenjena površinskim ranam in kožnim vnetjem.

Trpotec je najbolj učinkovit pri pljučnih boleznih, zasluzenosti, kašlju, oslovskemu kašlju, pljučni astmi, celo pljučni tuberkulozi. Zdravi bule, tvore, obolenja žlez, odprte gnojne rane, žulje. Trpotčevi listi uporabljajo tudi proti trombozi. Uporabljamo tako liste kot korenike. Trpotec lahko uporabljamo za ustno vodico, grgranje pri vnetjih v ustni votlini in grlu.

Kot mazilo je uporaben pri celjenju ran , hemoroidih, urezninah in odrgninah.

Bolhačica se uporablja pri zdravljenju kroničnega zaprtja, sindromu občutljivega črevesa, pri analnih fisurah, okrevanju po analnih posegih in hemoroidih, ko je potrebna mehkejše blato. Bolhačica znižuje holesterol, ker se semena vežejo s holesterolom in ga z blatom izločimo.

Pred odkritjem penicilina se je trpotec (200g) skupaj z listi koprive (100 g), pljučnika (100 g), lapuha (50 g) in rmana (50g). Dve čajni žličko mešanice zadostuje za skodelico čaja. Za mešanica se je uporabljala včasih proti pljučni tuberkulozi. Deluje tudi proti želodčnim in črevesnim boleznim, izboljšuje krvni obtok in tvorjenje krvi. Svež sok ljudsko zdravilstvo uporablja za zdravljenje oteklin in turov, opeklin in ugrizov. Svež sok blaži bolečine pri vnetjih ušes in hladi vnetja oči. Pomaga pri pikih insektov. S čajem zdravimo nahod, cistitis, hemoroide. Odvaja vodo. V kitajski medicine se uporablja pri boleznih mokril, ledvičnih kamnih, vnetjih očesnih veznic, proti vnetjem prostatne žleze. Indijska in uradna medicina prepisujete trpotčevo seme pri kroničnem zaprtju in driskah. Španska raziskava iz leta 2001 potrjuje, da uživanje plev indijskega trpotca (plantago ovata) znižuje vrednosti sladkorja v krvi.

V obliki sirupa pomaga proti kašlju in drugim težavam dihal. Dve zvrhani prgišči trpotčevih listov operemo, in zmeljemo v mesoreznici ali multipraktiku. Listni kaši dodamo malo vode, 300 g sladkorja,in 250 g medu: Med stalnim mešanjem pustimo vreti na šibkem ognju, da nastane gosta tekočina, ki jo še toplo napolnimo v kozarce in shranimo v hladilniku.

Kot čaj se v mešanici z regratom, koprivo, rmanom in sladkim korenom spremni v odličen krepčilni napitek.

Sok trpotca: Za zdravilo lahko uporabimo bodisi ozkolistnega ali širokolistnega. Liste za sok nabiramo tik pred polno luno ali po njej. Trpotec zmeljemo, precedimo skozi krpo, zmešamo z medom ali vinom in pojejmo oz. popijmo. Pomaga proti putiki. Sok trpotca pomaga tudi pri pikih žuželk. Ljudje, ki jih mrčes še posebej rad obletava (sladka kri) naj 2-3 dnevno zaužijejo 10 kapljic trpotčevega soka.

Svežega lahko uživamo kot zelenjavo v solatah ali pa jih pripravimo podobno kot špinačo, blitvo ali koprive. Mlade poganjke poparimo in podušimo na olju in česnu. Mlada socvetja so odličen dodatek solatam, če jih hitro popražimo na oljčnem olju. So prava rastlinska zabela. Po zdravilnem učinku in okusu so sorodni poganjkom belušev, lobodike. Svež mlad trpotec s korenino vred je odličen za spomladanske juhe. Za priloge ali prikuhe je najboljši v mešanici 2/3 koprivnih listov, 1/3 osatovih listov in 1/3 trpotčevih listov.

Nabiranje za zdravilne namene: liste nabiramo pred cvetenjem, korenino skozi celo leto.

Tople obkladke iz korenine trpotca pomagajo pri otečenih žlezah še posebej pri otrocih. Obkladek lahko damo na vrat ali na zatilje, kjer je cel splet limfnih vozlov, na dimlje ali po pazduhe, kje prihaja do oteklin pri različnih infekcijskih boleznih. Otekle bezgavke zdravimo na ta način samo, dokler so otekline jasno otipljive pod kožo in se še ne kažejo navzven. Ko se otekline limfnih žlez pokažejo navzven pa lahko tako zdravljenje celo škoduje.

Pri zlomih kosti za hitrejše zdravljenje svetuje, da zjutraj na tešče jemo trpotčevo korenino, ki smo jo narezali v med. Na 250-300 g medu damo 80-100 g korenine trpotca. Na boleče mesto pa polagamo kuhane liste sleza in 5 krat toliko listov trpotca, ki smo jih skuhali v vodi. Čas celjenja tako lahko zelo skrajšamo.

OPOZORILO: Pri nosečnosti in dojenju ter hkratnemu uživanju trpotca je potreben zdravniški nadzor.

Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne

Miriam Polunin in Christopher Robbins: Naravna lekarna

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik

Peter Pukownik : Almanah letnih časov (Zbirka Sveta Hildegarda)

Naravna zdravila, M K; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

LAPUH (Tussilago farfara)

Druga imena: klobčič, lepje, lapušček, lepiš, lepuh, oslova stopinja, potočenca, repuh, svinjarica.
Značaj: topel, pekoč, nekoliko sladek
Družina: nebinovke/košarice
Učinkovine: grenčina, čreslovina, organske spojine, sluz, inulin, cink, eterično olje, glikozide, kalij, kalcij, natrij, magnezij in alkaloid senkirkin, ki je zdravju nevaren. Povzročal naj bi pri poskusih na živali celo rak jeter.
Zdravilni učinek: Pomaga proti prehladnim obolenjem, vnetjem prsi in žrela, hripavosti, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene. Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste pa do junija. Liste in cvetove dobro posušimo v senci in jih med seboj pomešamo. Za pripravo čaja potrebujemo 2 žlički mešanice in skodelico vode. Čaj pustimo kratek čas stati, pijemo še toplega. Lapuhov čaj čisti kri. Uporabljamo ga tudi zunanje pri opeklinah, vnetjih, oteklinah, vnetjih krčnih žil. Ljudsko zdravilstvo je celo priporočalo polaganje svežih listov na čelo, če nas muči glavobol, sok listov pa si nakapamo v uho pri vnetjih srednjega ušesa.



Pri bronhitisih inhaliramo vroč čaj, ki nam olajša izkašljevanje.

V maju zrasle liste lahko uporabljamo kot jušno zelenjavo ali kot solato, ker vsebujejo veliko vitamina C.



Pri prsnem čaju lahko dodamo za boljše učinkovanje še drobnolistni lučnik in ozkolistni trpotec. Priporoča se največ tri skodelice dnevno.

Čaj zoper naduho: V enakem razmerju zmešamo lapuh, trpotec in žajbelj. Skuhamo čajno žličko zdrobljenih brinovih jagod v 1/4 litra vode (10 minut), ko prevretek odstavimo dodamo še žličko mešanice z lapuhom, pokrijemo in pustimo stati še 10 minut. Pijemo 3x na dan po eno skodelico. Čaje precedimo skozi gosto krpo, da ustavimo dlačice lapuha, ki dražijo sluznico.



OPOZORILO: Po zadnjih dognanjih vsebuje lapuh tudi alkaloid serkirkin, ki je zdravju nevaren, saj je pri poskusih na živalih povzročil rak jeter, zato je pri uživanju lapuhovih preparatov potrebna izjemna previdnost, oziroma bolje, da se jim popolnoma izogibamo. V nekaterih državah je zato raba lapuha prepovedana.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

NASVETI, KAKO UBLAŽITI KAŠELJ

Proti kašlju odlično pomaga čebulni sirup. Karameliziramo 2-3 žlice sladkorja, ko porjavi, ga zalijemo s pol litra vode in vanjo narežemo natanko 2 rdeči čebuli. Počasi vremo nekaj minut, precedimo in pijemo po žličkah večkrat na dan.

Sirup iz smrekovih vršičkov in trpotca.  V maju in juniju naberemo smrekove vršičke in ozkolistni trpotec, ki ga spremo pod vodo. S strojčkom za meso zmeljemo oboje zmeljemo. Maso zavijemo v kuhinjsko krpo in iztisnemo sok. Sok zmerimo, kuhamo pokrit, pene pobiramo. Ko se neha peniti, damo damo na liter tekočine 1 kg sladkorja in kuhamo, da se sladkor stopi. Ohlajen sirup pretočimo v stekleničke, zamašimo tako, da na vrat steklenice damo krpico, ki jo zatisnemo z gumico. Okus lahko izboljšamo z vaniljevo paličico ali 1 dl žganja na liter soka.

Jabolčni kis, ki ga jemljemo nakapanega na sladkor 3-4 x dnevno. Zdravi celo oslovski kašelj.

Laneno olje pomaga proti hripavosti , zbadanju v pljučih in kašlju. 3x na dan po eno žlico. 

Hren in med. Podobno kot črna redkev in med pomaga proti bolečinam v prsih in krvavemu kašlju. Hren nastrgamo, zmešamo z medom, damo v kozarec za vlaganje, dobro zapremo, jemljemo 3 x na dan po eno kavno žličko. Enak postopek je s črno redkvijo.

Cimet. 3 noževe konice cimeta v prahu zmešamo v vino in vzamemo zjutraj in zvečer.

Gosja trava pomaga celo proti oslovskemu kašlju. Žlico narezane gosje trave kuhamo v mleku do vrenja, pustimo stati, uživamo po malem čez dan.

Proti hripavosti pomaga jajčni rumenjak in med, 6-8 x na dan po 1 kavno žličko uživamo dobro zmešano.

Nočni kašelj ublažimo s čajem iz lovorovih listov. Pol litra vode in lovorjeve liste kuhamo, da se tekočina povre na polovico. Sladkamo z medom, pijemo večkrat na dan.

Fige, rozine zmeljemo ali zrežemo, polijemo z žganjem in zažgemo žganje. Tekočina, ki ostane je dobra proti kašlju. Uživamo po kapljicah čez dan.

Žajbelj. Veliko žlico sladkorja in 8 listov žajblja karameliziramo, zalijemo z zajemalko mleka in prevremo. Precedimo in še vroče pijemo. Pomaga tudi zvarek iz sladkorja, vode in žganja.

Ozkolistni trpotec. Zmeljemo 1 kg trpotca in dodamo 1 kg sladkorja. Zmešamo, damo v kozarec s širokim grlom, zapremo s celofanom in damo za 3 tedne na sonce. Sok precedimo skozi krpo v temno steklenico in shranimo. Deluje proti prehladu, pljučnici in kašlju. Jemljemo 1 veliko žlico zjutraj in zvečer.

 Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

NAVADNI RMAN (Achillea millefolium)

DRUŽINA: NEBINOVKE
Druga imena: navadni rman, grenki rman, kačjek, mezinec, korocvetnik, krvarnik, oškerc, rja, ruja, škarucelj, škrebec, škrot, škrotovec, jezičec, kaček, korocvet, skrebec, zavrelec, zobci
Značaj: hladen, suh. Okus sladek, stiskajoč, blago grenkega okusa.
Uporabni deli: listi, cvetovi
ZNAČILNOSTI: Je trajnica iz družine nebinovk. Prvotno izvira iz dežel zmernega podnebnega pasu od Evrope do osrednje Azije. Razširjen je tudi po Severni Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji.

Raste na sončnih in pol senčnih prostorih na suhih tleh. Zraste do 50 cm visoko. Cvete rdeče-roza-belo, odvisno od sorte. Pri nas so cvetovi pretežno bele barve.

Cvete v socvetju od junija do oktobra. Nabiramo celo zel ali samo cvetove. Cvetove nabiramo od junija do oktobra, spomladi nabiramo mlade liste, od poletja do jeseni pa cvetoče poganjke. Rman lahko posejemo tudi v lončke, kasneje ga preselimo na vrt, ali pa posejemo kar direktno na vrt. Ker je nezahtevna rastlina in uspeva v revni suhi zemlji, raste tudi v neobdelani zemlji v kotu vrta. Po končanem cvetenju rastlino porežemo do korenin.

Že stare civilizacije so ga uporabljale za zaustavitev krvavitev in kot razkužilo.

NABIRANJE: Stebla režemo tik nad tlemi, nato pa obesimo, da se posušijo. Cvetovi ne smejo počrneti, ker izgubijo učinkovine, zato sušimo na prepišnem prostoru v senci. Ko so stebla suha, jih narežemo na koščke in shranimo v temne steklenice ali kozarce.

UČINKOVINE: Eterično olje, alkaloid, organske kisline, smole, kalij, grenčine, tanini, salicilna kislina

KAJ ZDRAVI: Pomaga tako, da poživlja krvni obtok, celi rane, hitro ustavi krvavitev in zmanjša vnetje, spodbuja delovanje ledvic, čisti kri, znižuje visok krvni tlak. Pomaga proti trebušnim krčem, izboljšuje prebavo, je antiseptik, pomaga celo pri protinu in trombozi. Tako vsestransko učinkovitost najdemo pri redko kateri rastlini, morda le pri kamilici. Pomaga proti težavam v meni, težavam v trebuhu, vnetju jajčnikov, vnetju živcev na rokah in nogah, navalih krvi v glavo, vrtoglavici, slabosti, proti težavam z očimi, ki jih spremlja solzenje, zbadanju v očeh in krvavenju iz nosu, mastni koži... Pri vročičnih stanjih vzpodbuja potenje in zmanjša temperaturo. Za boljši učinke ga jemljejo s črnim bezgom. Deluje na tok žolča in delovanje jeter.

Prežene napade migrene. Pospeši tvorbo krvi, pomaga proti boleznim kostnega mozga, kostnim abscesu. Skupaj s kolmežem naj bi ustavljal pljučnega raka sledeč ljudskemu zdravilstvu. Čaj preprečuje napenjanje, želodčne krče, motnje na jetrih, vnetje želodca in črevesja, motnje krvnega tlaka.

PRIPRAVA IN UPORABA
Poparek ali čaj pripravimo tako, da 10-20 ščepcev listov in cvetov damo v pol litra vode. Čaja ne sladkamo. Pijemo ga 2-3 skodelice dnevno pri prej naštetih težavah. Čaja si skuhamo samo toliko kot ga potrebujemo, saj na svetlobi počrni in se pokvari. Manjšo dozo pripravimo tako, da žličko rmana prelijemo s skodelico vroče vode in počakamo 10 minut.

Rman pijemo največ 6 tednov, potem kuro prekinemo najmanj za 4 tedne. Čaj pospešuje delovanje ledvic, ustavlja notranje in zunanje krvavitve želodca, črevesja, pljuč, ledvic, maternice, mehurja, sečevoda. Nekateri avtorji mu pripisujejo največjo učinkovitost prav pri notranjih krvavitvah in vnetjih. Čeprav naj ne pozabimo, da odpravlja katar mehurja, močenje postelje in bolezensko tiščanje na vodo. Čaj zdravi tudi dihala. Lahko ga vdihujemo (inhaliramo) pri nahodu. Odličen je za kostni mozeg in vzpodbuja tvorbo krvi. Učinkovit je tudi pri kostnem abscesu.

Čaj vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi (znižuje krvni tlak), regulira srčni utrip in zdravi okvaro srčne mišice ter angino pektoris. Deluje še pri nespečnosti in živčnosti.

Čajna mešanica za boljšo prekrvavitev: 2 žlički rmana in žličko gloga prelijemo z dvema skodelice vrele vode. Pustimo 15 minut, potem precedimo. Pijemo mlačen čaj.

Obkladek pripravimo tako, da damo pest cvetov in listov na liter vode. Uporabljamo ga za kopeli, izmivanje, tak prevretek je primeren tudi za klistir. V prevretek lahko namočimo laneno ali bombažno krpo in jo še toplo položimo na prizadeto mesto. Obkladki lajšajo trebušne in menstrualne krče.

Rmanovi obkladki pomagajo pri celjenju odprtih ran, lažjih opeklin.

Kopel za noge pospešuje cirkulacijo in tako ugodno vpliva preventivno na bolezni ven.
Kopel za celo telo 2 prgišči rmana s 4 skodelicami vrele vode, pustimo namakati nekaj ur. Pred kopeljo mešanico precedimo in jo zlijemo v vročo vodo. Kopamo se lahko največ 10 minut.

Kopel za poživitev ledvic in ustavljanje notranjih krvavitev: naredimo dvojni odmerek kot za čaj, a dodamo vodi za kopel. Drug način je, da prgišče rmana prelijemo z dvema skodelicama vode in pustimo, da se cvetje namaka nekaj ur. Mešanico potem precedimo in dodamo vroči kopeli. Kopamo se največ 10 minut. Kopel je lahko tudi samo sedežna (ženske težave, hemoroidi). Vsekakor pa je bolj učinkovita, če jo kombiniramo s pitjem čaja.

Nekateri celo pravijo, da je kopeli treba obvezno kombinirati s čajem, da dosežemo zdravilni učinek, kar velja predvsem pri krvavitvah.

Mazilo: rman in trpotec kuhamo s svinjsko mastjo. Dobimo mazilo, ki deluje antiseptično in odlično celi rane.

Tinktura rmana pomaga pri vnetju ven.

Spomladanska palačinka: 2 jajci, 2 žlici moke, 2 žlici mleka, vse skupaj, zmešamo z dvema žlicama nasekljanih rmanovih listov. Solimo po okusu, začinimo z majaronom. Spečemo na maslu, za nadev namažemo skuto in kislo smetano, ki jo lahko rahlo osolimo.

Sorta sladki rman se uporablja tudi kot začimba, jedem daje aromo mošusa. Liste pehtranovega rmana uživamo presne, nasekljane z maslom na kruhu ali v solatah. Nasekljane lahko dodamo skuti in zelenjavnim jedem, ki so težje prebavljive. Rman tudi pripomore tudi k lažjem izločanju vetrov. Enako lahko poskusimo z navadnim rmanom. Včasih so v industriji piva nadomestili hmelj z rmanom. Za začimbo se uporabljajo mladi sveži listi.

Rmanov prah uživamo pred operacijami, da zmanjšamo krvavitve. Za prah nabiramo najbolj samo lističe, ki se hitreje sušijo. Naberemo jih tik pred mlajem ali po njem, ko vsebuje najmanj sokov in se bo hitro sušil. S tem se izognemo nevarnosti morebitnega plesnenja.

Opozorilo:
Čaj proti črevesnim in želodčnim motnjam ne smemo sladkati. Včasih pride pri uživanju čaja do kožnih reakcij, pri zelo občutljivih ljudeh lahko alergično reakcijo povzroči že stik kože z listi. Pri osebah s svetlo poltjo lahko ob uživanju rmana koža postane preobčutljiva za sočne žarke. Nekateri avtorji odsvetujejo ali celo prepovedujejo uporabo rmana med nosečnostjo ali dojenjem. Veliki odmerki lahko izzovejo vrtoglavico in glavobol.

Vir: Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Naravna zdravila, MK ;2007
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ROSIKA, OKROGLOLISTNA (Drosera rotundifolia)

Druga imena: rosna trava

Družina: rosikovke
Učinkovine: droseron, eterično olje, flavonoidi, encimi
Zdravilne lastnosti: proti oslovskemu kašlju, jutranji slabosti in bruhanju nosečnic. Uničuje bakterije, sprošča krče. Krepi krvne žile, poživlja krvni obtok. Je antioksidant. Blaži vnetja in pomirja vnete sluznice. Sok surove rastline uporabljajo ponekod kot učinkovito sredstvo proti bradavicam.



Rastlina je redka mesojeda trajnica, ki raste na barju. V zdravilne namene bi nabirali cvetočo zel julija ali avgusta, vendar je vrsta v naravi ogrožena. Namesto tega jo kupimo v lekarni pridelano v nasadih. Čajno žličko droge iz zeli prelijemo s skodelico vrele vode. Čaj pijemo od 1 do 2 skodelici na dan. Čaj, ki mu lahko dodamo še ozko listni trpotec in bezgovo cvetje pomaga proti oslovskemu kašlju in astmi, bronhitisu, pljučni tuberkulozi. Iz rosike pridobivajo tudi tinkturo, ki je še učinkovitejša. Sok iz sveže zeli nakapamo na bradavice, kurja očesa, lišaje, pasaste izpuščaje.

OPOZORILO: Rosika lahko vzdraži kožo in sluznice, povzroči slabost in krvavo drisko. Pripravkov ne jemljite na prazen želodec. Če rosiko mešamo z drugimi rastlinami, so stranski učinki manj verjetni. Rosike ne uporabljamo med nosečnostjo in dojenjem.

Viri: http://www2.arnes.si/~sopjslat/mesojedke/okroglol.htm
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK , 2007



OPOZORILO: V - Vulnerable - ranljiva vrsta
To je vrsta, katere številčnost se v zadnjem času v velikem delu nekega območja zmanjšuje. Taka vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe okolja v katerem živi in bi v primeru nadaljnjega ogrožanja prešla pod prizadete vrste.

PLAVICA, MODRI GLAVINEC (Centaurea cyanus)

Druga imena: ancelj, anzeljček, blavečje, glavinec, kneginja, modrica, modriž, pezdec, plaveš, plavka, smiljka, žitnica

Družina: nebinovke/košarice

Učinkovine: grenčine, čreslovine, sluz, barvila, glikozidi, knicin

Zdravilne lastnosti:proti oboljenjm mehurja in ledvic, pospešuje izločanje urina, pomaga pri težavah z jetri, žolčem, sklepi, proti kašlju, pekoči zgagi, čisti kri

Plavica med žitom velja za plevel. Plavica danes velja za ogroženo vrsto in polagamo izginja z naših polj. Rastlino nabiramo poleti, ko cveti. Modri glavinec ljubi sončna in pol senčna rahla tla. Cveti čez poletje, ko trgamo njegove razprte cvetove, jih posušimo v senci in uporabimo za čaje in čajne mešanice, kamor ga dodajo tudi zaradi lepe modre barve, s katero se čaji lepo obarvajo. Iz cvetov so nekoč pridobivali črnilo, uporabljali pa so jih tudi za barvanje tkanin. Plavico so poznali že stari Grki. Njihova boginja žetve Ceres je imela v laseh zataknjeno plavico. Plavica je v Evropo prišla z Bližnjega vzhoda. Naši predniki so to nebeško modro rastlinico vzeli za svojo in jo vedno znova sejali po zlatih žitnih poljih.

Plavica je že od nekdaj cenjena rastlina za oči. Svoj čas so verjeli, da modri cvetovi plavice zdravijo le modre oči, medtem ko se pri temnejših bolj obnese trpotec oziroma njegovo zrnje. No, to prepričanje je ovrgel slavni provansalski zeliščni mojster Maurice Meesegue, ki je iz prve roke potrdil, da je s plavico mogoče ozdraviti tudi najbolj črne oči.

Čaj iz plavice se uporablja proti vnetju oči in očesen veznice, proti krastam na glavi (temenice) in prhljaju. Čaj pripravimo tako, da na liter vrele vode zasipamo prgišče zeli. Odstavimo, odcedimo. Pijemo pred obrokom. Iz posušenih cvetov pripravimo prah, s katerim posipamo rane, da se hitreje celijo in ne gnojijo.

Kopel pri oteklinah nog naredimo iz dveh prgišč zeli na liter vrele vode. Noge namakamo v kopeli 2x na dan.

Kapljice za oči
V ljudski medicini so iz plavice pripravljali kapljice proti očesnim vnetjem in za krepitev oči. Priprava je preprosta: v liter vode vrzite slabo pest cvetov plavice, pustite jih vreti pet minut, nato pa še pol ure stati. Odlične kapljice za oči so tako pripravljene. Nekaj tega čaja uporabimo tudi za obkladke za oči, ki so dobrodejni za pri utrujenih in razdraženih očeh ter očesnih vnetjih.

Poparek ali preliv
Čaj lahko pripravimo v obliki poparka: s skodelico vrele vode prelijemo eno žličko posušenih cvetov. Spijemo po eno skodelico čaja pol ure pred obroki. Lahko pa se odločimo tudi za preliv: cvetove za nekaj ur namočimo v hladni vodi, precedimo in rahlo segrejemo, a ne do vretja. Plavico pogosto mešamo tudi z drugimi zelišči.

Plavica v kozmetiki
Plavica slovi po izjemno mehčalnem in poživljajočem učinku. Z njenim čajem ali cvetno vodico si čistimo obraz, predvsem občutljive predele okoli oči. Tako odpravimo zabuhlost in oteklost oči.

OCVRTA ZELIŠČA

Med najbolj znanimi ocvrtimi zelišči je bezgovo cvetje. Obstaja pa še kar nekaj zelišč, ki jih lahko pripravimo na ta način. Peteršiljevi listi postanejo hrustljavi in spremenijo okus. Ocvrte liste polagajte na papirnate brisače, da se olje odcedi. Liste lahko cvremo na vrelem olju same ali namočene v stepeno rahlo osoljeno jajce. Pazite, ker se olje peni in škropi, zato cvrite v visoki posodi. Enako lahko storimo za baziliko, zeleno, dišečo perlo, luštrekom in žajbljem. Med divjimi zelišči lahko ocvremo ozkolistni trpotec, navdani dežen. Odlični so kobuli koromača in kumine. Tudi kopriva, cvetovi in popki marjetice in kamilic so primerni za cvrtje.