KUMINA, NAVADNA (Carum carvi)

Druga imena: bela cemena, čumna, čemena, kimca, kimelj, divji kumen, navadni kumin, kumena, kumič.
Družina: kobulnice

Uporabni deli: listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim rečemo semena) in iz njih narejeno eterično olje.
Učinkovine: eterično olje, karvon, čreslovina, smola
Ajurvedsko: lahka in suha, zmanjšuje doši vato in kapho.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, vetrovom, napenjanju, črevesnim krčem, pospešuje izločanje žolča in urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti, deluje proti spahovanju, krepi želodec, zdravi ledvice in preprečuje razvoj kamnov v ledvicah in mehurju.

Ena izmed sestavin kumine je kumarin, ki vpliva na prepustnost sten kapilar in limfnih žil, zmanjšuje izcedek in deluje protivnetno. Kumarin deluje kot diuretik in vpliva na čiščenje krvi v ledvicah, in pomaga pri odplavljanju ostankov zdravil iz telesa. Dikumarol preprečuje strjevanje krvi oz. redči kri. Kumina krči žile in tkivo, zato pomaga pri krčnih žilah, venskih razjedah in hemoroidih. 60 mg vodnega izvlečka semen  kumine na kg telesne teže, vpliva na diabetično nefropatijo, to je okvara ledvičnih filtrov zaradi sladkorne bolezni. Filtri ne zmorejo zadržati beljakovin, zato je oteklo celo telo.  Kumina varuje ledvice pred takimi poškodbami in zdravi pojav. Diabetiki, ki so uživali omenjen odmerek 2 meseca, so imeli nižjo raven sladkorja v krvi in manj beljakovin v urinu. Zaradi izboljšanega delovanje ledvic, se je  zmanjšala tudi teža pacientov.  Vpliva pozitivno pri preprečevanju črevesnega raka.

V tradicionalnem arabskem zdravilstvu so jo uporabljali pri otroški inkontinenci. Blaži dražeč kašelj, olajšuje izkašljevanje. Pospešuje mlečnost doječih mater. Ker rahlo suši, jo prepisujejo pri driski. Kumina podpira razstrupljanje v jetrih in uspešno uničuje črevesen parazite kot so gliste. Kumina pospešuje izločanje seča in sluzi, zato z njo celo zdravijo revmo in putiko. Ruska medicina jo uporablja pri zdravljenju alkoholizma, da se telo čimprej razstrupi in jetra regenerirajo.

Sv. Hildegarda je trdila, da kumina pregretje pregretje telesa in skrbi za jasne misli in ravnovesje.

Je pogosto rabljena začimba, izboljša okus hrani, nekatera živila pa se zaradi nje boljše prenašajo, na primer po zelju, cvetači, ohrovtu in svežem kruhu manj napenja. Kuminova izlužnina je tudi sestavina nekaterih likerjev in žganja. Kumina pa je enako pomembna kot začimba tudi kot zdravilna rastlina. Zaradi eteričnega olja je sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek, ter sredstvo proti napihnjenosti. Preprečuje nastanek plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij, zaradi katerih bi se ob nenormalnem črevesnem vrenju razvili. Učinkuje proti prebavnim krčem, zato se doda odvajalom, na primer krhliki in seni, ki jih včasih povzročajo. Razkuži dihala, ker izhlapeva skoznje, a manj kot janež in komarček. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi za pospeševanje nastanka in izločanja mleka. Eterično olje je sestavina ustnih vod in dražilnih antirevmatičnih tekočin za vtiranje v kožo.

Od 1 do 5 gramov sveže zdrobljenih plodov prelijemo s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije topla po požirkih 2 do 4-krat na dan med obroki. Čajna žlička droge tehta približno 3,5 grama. Čaj iz plodov kumine in kuminovo olje učinkuje proti prehladu, rahitisu, zobobolu, glavobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da se plodovi kumine segrejemo na štedilniku, stresemo v vrečko in položimo na boleče mesto. Kuminovo olje ( 5 kapljic) lahko nakapamo na kocko sladkorja in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, učinkuje prti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša težave s hemoroidi.

Novejša dognanja pravijo, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno za glivice.

Če jo gojite sami, semena nabirajte, ko še niso povsem zrela, ker imajo takrat največ eteričnega olja. Kobulnicam, kamor spada kumina, se odrežejo celi kobuli, ki obešeni na vrvice v suhem, senčnem in zračnem prostoru dozorijo, nakar se semena iztepe in odstrani peceljčke. Drogo hranite pri temperaturi nižji od 25°C, zaščiteno pred vlago in svetlobo v dobro zaprti posodi, kovinski ali stekleni, ne pa plastični. Semena zdrobite ali potolcite šele pred pripravo napitka, ker bi se iz nezdrobljenih semen izlužilo le malo eteričnega olja, iz zdrobljenih na zalogo pa hitro izhlapi.

Dovoljena je tudi raba za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročila težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup.

V kulinariki se uporablja seme, ki ima zelo intenziven okus, zato se praviloma uporablja zmleta semena. Kumina je prastara začimba, poznali so jo že v kameni dobi. Najprej so z njo preganjali bolhe in čarovnice, nato pa so ugotovili, da pomaga pri prebavi. Pospešuje prebavo in se zato uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedil (zelje, svinjina,...).
Kumino uporabljamo pri pripravi: zelja, ohrovta, rdečega zelja, svinjine in bravine, liptovskega sira, rženih kruhkov, nekaterih mesnih klobas, slanega peciva, krompirjevih jedi, juh, omak, svežega zelja, rdeči pesi, skuti, kuhanih jabolkih, golažu. Je odlična začimba za ržen kruh in slano pecivo. Iz kumine se izdelujejo tudi likerji in alkohole pijače.

Dobra je za mestno meso in zelenjavo, stročnice, dobra je v kombinaciji s sirom. Ujema se s česnom, koriandrom, peteršiljem, timijanom, brinovi jagodami.

Presni listi kumine so odličen dodatek solatam in juham. Imajo podoben okus kot peteršilj ali koper.

OPOZORILO: Dolgotrajna raba poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. Večtedenska neprekinjena raba brez zdravstvenega nadzora ni priporočljiva. Ne sme se uživati ob vnetju tankega črevesa. Eterično olje uporabljajte po navodilu fitoterapevta. Podobno kot druge rastline iz družine kobulnic( koriander, laški kumin, koper) lahko povzroči alergičen odziv kot so nahod, solzenje, driska. Če opazite stranke učinke, takoj prenehajte z jemanjem.

Vir: Janez Špringer, mag. far. na http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1519
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kumina
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

UPORABA ZAČIMB V PREHRANI

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

KUMIN (Cuminum cyminum)

Druga imena: Orientalska kumina, rimska kumina, laški kumin

Družina: kobulnice (Apiaceae)

Učinkovine: V zdravilne in začimbne namene uporabljamo semena. Vsebujejo veliko eteričnega olja, flavonoide,

Zdravilne lastnosti: Odpravlja napenjanje, vetrove, Učinkuje na različne vrste bakterij, preprečuje vnetja, je odličen konzervans. Znižuje sladkor v krvi, varuje stene žil.  Olje se lahko meša z oljem za masažo pri bolečih sklepih. Danski znanstveniki so leta 1998 ugotovili, da kuminovi izvlečki zavirajo nastajanje oblog na notranjih stenah žil in preprečujejo vnetja. Sklepajo, da ugodno voliva na trombozo in vnetja. Slovi kot afrodiziak.

Je rastlina, razširjena od vzhodnega Sredozemlja do vzhodne Indije. Uporablja se predvsem v pakistanski in indijski kuhinji. Ne smemo je zamenjati s kumino.

Poparek: žličko semen kumina stresemo v 250 ml vrele vode in namakamo 2-3 minute. Uporabimo lahko tudi zmleta semena 1-2 mg in jih prelijemo s skodelico vrele vode ter pustimo

stati 10.-15 minut. Precedimo in pijemo po pol skodelice pred obroki.

OPOZORILO: Preveliki odmerki eteričnega olja povzročijo živčno napetost. Eterično olje uporabljamo samo zunanje. Kumin znižuje raven krvnega sladkorja, zato morajo sladkorni bolniki skrbno nadzorovati njegovo vrednost v krvi.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

slika: Wikipedija

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

ČRNIKA, VZHODNA; ZAMORSKA KUMINA (Niggella damascena in N. sativa)

Druga imena: pitova črnika, kalica, zamorski kumen

Družina: zlatičevke

Droga: semena

Učinkovine: etrično olje, čreslovina, grenčina, saponin

Zdravilne lastnosti: proti težavam z žolčem

Črnika (Nigella damascena) je hkrati lepa rastlina, vrtu v okras, začimba in zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo semena črnike in zamorske kumine (Nigella sativa). Prva znižuje krvni tlak, blaži krče in znižuje temperaturo. Kot začimba se je včasih uporabljali namesto popra, kot začimba za kruh in za doječe matere za pospeševanje tvorjenja mleka.

Vir: ScienceDaily poroča maja 2008, ..."da bi zel uporabljena v tradicionalni medicini držav Bližnjega Vzhoda, lahko pomagala v borbi proti raku trebušne slinavke. Gre za enega najtežjih oblik raka s katerim se spopadamo. Raziskave v centru "Kimmel Cancer" v Filadelfiji so pokazale, da timokvinon, ekstrakt olja semen rastline Vzhodna Črnika oz. Nigella Sativa, blokira rast celic raka trebušne slinavke in ubija celice z intenziviranjem procesa programirane celične smrti. Medtem, ko so še študije v zgodnjih fazah, pa ugotovitve že namigujejo, da bi timokvinon lahko bil kot del del preventivne strategije pri pacientih, ki so šli skozi operacijo ali kemoterapijo ali pri potencialnih obolelih, ki so izpostavljeni visokim stopnjam tveganja razvoja raka. Po navedbi Dr. Hwyda Arafat, izrednega profesorja Kirurgije na "Jefferson Medical College" univerze Thomas Jefferson, Nigella Sativa lahko pomaga pri zdravljenju širokega spektra bolezni. Vključno nekatera imunske in vnetne motnje. Predhodne raziskave so pokazale proti-rakavo aktivnost pri raku na prostati in raku debelega črevesa kot tudi anti-oksidativno in anti-vnetno delovanje. "... Sklepam po latinskem imenu, da gre za zamorsko kumino in ne vzhodno črniko. (op.blogerke)

Črna ali zamorska kumina je v zdravilstvu bolj pogosta. Kot začimba pospešuje izločanje želodčnih sokov, kot čaj pa pomaga proti žolčnim kolikam, proti napihnjenosti, želodčnim bolečinam, driski in želodčnim krčem.

Več na http://www.svetjelep.com/phorum/read.php?f=5&i=10264&t=10226&v=f

http://www.uni-graz.at/~katzer/engl/Nige_sat.html

HRANA, KI ZAVIRA IN HRANA, KI POSPEŠUJE DELOVANJE ŠČITNICE

Zaviralci: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleba, hren, gorčica, kreša, triplat, soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača, sladki krompir.

Spodbujevalci: kokosova mast, kumina, črna kumina, galgant, bazilika, klinčki, koriander, pelin, kumin, lovor, rožmarin, kelp alga, mlečni izdelki, riž, ječmen, mung fižol, rumena leča, kumare.

ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrat učinkovin, ki deluje zelo močno že v majhnih količinah in ima lahko hitro nezaželene učinke. Način uživanja eteričnih olj prepustimo strokovnjaku. Za vtiranja, inhalacije, ovitke in kopeli, pa je lahko antibiotične lastnosti olj uporabimo tudi pri samozdravljenju.
Splošna opozorila: Dolgotrajna nestrokovno uporaba nekaterih zelišč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Med nosečnostjo se nujno posvetujete z zdravnikom o uporabi diuretičnih, odvajalnih ali poživljajočih zelišč. Draženja kože načeloma povzročajo vsa eterična olja, predvsem pri občutljivih ljudeh. Najpogosteje se to dogaja pri janežu, evkaliptu, poprovi meti, materini dušici, cimetu, oljih citrusov: Navadni komarček, rožmarin, žajbelj, ožepek lahko izzovejo božjastne napade, zato jih naj epileptiki ne uporabljajo niti za zunanjo uporabo.

Eterična olja delujejo celovito npr. znižujejo raven krvnega sladkorja in hkrati uničujejo bakterije, ki so napadel sladkornega bolnika.

Seveda moramo preveriti preobčuljivostno reakcijo. Posebej bodimo previdni pri zeliščih kot os. arnika rman, bršljan, sivka, poprova meta, janež, navaden komarček, smole iglavcev, cimet, citrusi.

Kompleksna alergija se lahko proži le, če smo alergični na rastline iz družine košaric. Izogibajmo se zelišč kot so: arnika, navadni plešec, lapuh, kamilica, pegasti badelj, ognjič, rman, ameriški slamnik, konjska griva in pelin.

Fotoalergijske reakcije
Pri zdravilnih zeliščih, ki vsebujejo kumarin, lahko ob sočasnem sončenju pride do alergijskih pojavov, ki se kažejo kot opekline in močnih mehurčkastih izpuščajev. Te reakcije so znane predvsem pri uporabi olja bergamotke, ki jo vsebujejo tudi nekateri parfumi in lasne vodice ali olja citrusov, kot sta limona in pomaranča in olje šentjaževke.

Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki vsebujejo eterična olja, je staro več tisoč let. Aromaoterapija- zdravljenja z dišavami - temelji na delovanju vonjev eteričnih olj. Vonj je čut, ki je povezan z limbičnim sistemom, ki je najstarejši del naših možganov. Po tej poti eterična olja vplivajo na koncentracijo, poživljajo, pomirjajo in sproščajo. S svojim vonjem pripomorejo k ravnovesju in skladnosti našega vegetativnega živčnega sistema.

Med kuhanjem se del eteričnih olj porazgubi, zato je zdravilni učinek zelišč v primerjavi z učinkom zdravilnih rastlin oslabljen.

Zanimivost: eterično olje materine dušice (timijana) ima močnejši bakteriocidni učinek kot kemično razkužilo fenol. Uspešno se postavlja po robu tudi povzročiteljem hudih bolezni kot so na primer vranični prisad, tifus, davica in tuberkuloza.

Začimbe ne le zboljšujejo okus jedi, ampak učinkovito vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Bellaichejeva lestvica učinkovitosti eteričnih olja na bakterije od najmočnejših navzdol:
Dobra misel =origano
materina dušica
šetraj
cimet
klinček
rožmarin
pinija
komarček
sivka
mirta

Posebnost eteričnih olj je, da se izločijo skozi pljuča in sečila. To velja za olja v obliki pripravkov za notranjo kot zunanjo uporabo. Zato je tudi antibiotična moč najbolj učinkovita v teh 0predelih. Evkalipt in materina dušica zelo dobro delujeta na dihala, brin na sečila, kumina in komarček na tanko črevo.l Lesen in čebula vsebujeta gorčična olja, ki razkužujejo in pomirjajo krče v dihalih. Eterična olja ne delujejo le kot antibiotik, ampak dražijo kožo in sluznico, kar povečuje prekrvavljenost in lajša bolečine.

Kumina, komarček, šetraj pomirjajo napenjanje , uničujejo mikrobe.
Sivka deluje antibiotično, krepi živce, spodbuja prebavo.
kamilica in rman preprečujeta vnetja,
Materina dušica krepi odpornost
porova meta spodbuja prebavo in pospešuje izločanje žolča.

Eterična olja delujejo učinkovito na plesni: timijanovo olje, cimetovo in klinčkovo olje razredčeno 1: 1000 uspešnje deluje na glivice kot običajna zdravila. Cimetovo in klinčkovo olje je uspešno proti glivam rodu Aspergillis in Penicillium pri mikozah ( glivičnih okužbah) kože, genitalij, ušes in dihalnih organov. Mikrobe učinkovito uničuje cimetovo, poprovo, klinčkovo in timijanovo olje.

Vodni prelivek melise učinkuje na virus herpesa. Nanj deluje tudi izvleček poprove mete, majarona in timijana. Čaji iz istih zelišč pomagajo pri obolenjih virusov gripe. Nanj še posebej uspešno delujejo čreslovine črnega čaja. Včasih ej zelo težko preprečiti razvoj virusov, ne da bi poškodovali lastne celice. Številen raziskave so pokazale, da so cimetovo, poprovo in klinčkovo olje najmočnejše snovi, ki učinkujejo na viruse. Zmanjšujejo koncentracijo virusov in ne poškodujejo telesnih celic.

Tradicionalni izvleček slovita grenčica iz melise, ki ga imenujejo Klosterfrau Mellissengelst pomaga pri številnih okužbah bolje kot antibiotiki širokega spektra. Res pa je, da vsebuje precej alkohola.

Eterična olja po abecedi zdravilnih rastlin in vplivi
BAZILIKA
Deluje stimulativno, je odličen tonik za živce. Okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni.

BERGAMOVKA
Učinkovito sredstvo proti depresiji. Pomirja živce in ima odlične antiseptične lastnosti.

BRIN
Olje deluje osvežujoče in krepilno. Je antiseptik in diuretik, razstruplja in čisti. Uporablja se pri urinskih, dihalnih in prebavnih okužbah.

CEDROVINA
Je zdravilo za cistitis in druge infekcije urinarnega trakta. Dober proti nahodu in zlasti bronhitisu.

CIMET
Ima vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev in prebavo, je močan antiseptik, ki repi samozavest.

CIPRESA
Olje močno stiska , zato je izredno koristen pri težavah s prevelikim izločanjem tekočine. Pomirja in osvežuje. Pomaga pri krčnih žilah in hemeroidih.

CITRONKA
Uporablja se za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni. Ima antiseptične in antibakterijske lastnosti. Spodbuja delovanje želodca.

EVKALIPTUS
Deluje antiseptično in poživljajoče. Uporabljajo ga za zdravljenje kašlja in prehladov, ter bolečin.

INGVER
Spodbuja apetit in prekrvavitev.

JASMIN
Deluje antidepresivno, kot afrodiziak, učinkovito deluje pri premagovanju poporodne depresije.

KAFROVEC
Uravnoteženo deluje na čustva. Ugodno deluje na prekrvavitev, dviguje krvni tlak.

KORIANDER
Olje segreva in spodbuja.

KAMILICA
Najboljše olje proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče, pomirja živce. Odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi.

LIMONOVEC
Odlično antiseptično in razkuževalno sredstvo. Klasično zdravilo za vneto grlo in kihanje.

MANDARINA
Olje spodbuja, zato odlično deluje na jetra in prebavne funkcije.

MELISA
Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

PEHTRAN
Olje deluje stimulativno in ogreva. Pehtran je priljubljen v kuhinji, spodbuja apetit in je odlična začimba.

POMARANČA
Olje ima osvežitveni učinek

POPROVA META
Dviga samozavest, krepi voljo in zvišuje koncentracijo. Učinkovito pomaga pri glavobolu in migreni in tudi pri zobobolu. Pomaga pri utrujenosti, vremenski občutljivosti, astmi, bronhitisu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Jača koncentracijo, ostri percepcijo in sposobnost jasnega razmišljanja. Dviga voljo in samozavest.

ROŽMARIN
Deluje poživljajoče, krepi spomin in jasno razmišljanje. Pomaga pri revmatičnih bolečinah in bolečinah zaradi pretirane telesne vadbe.

SANDALOVINA
Primeren za meditacijo in sproščanje. Deluje antiseptično, pomirjevalno, kot afrodiziak. Koristi pri anksioznosti in živčni napetosti.

SIVKA - LAVANDA
Spodbuja k prijateljstvu in odpira srce. Zdravi nespečnost. Pomirja krce, deluje antiseptično, krepi srce, uravnava krvni pritisk, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, zivčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in prerazdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetih očeh.

VANILIJA
Spodbuja apetit, razvedri, pomirja, uravnoveša, nas prijateljsko naravna, pomaga pri frustracijah, jezi, razdraženosti.

VRTNICA
Deluje antiseptično, pomirjevalno, antidepresivno.Rožno olje je najboljše zdravilo za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu.

TIMIJAN
Močno, antiseptično olje. Deluje osvežujoče.

ŽAJBELJ
Izredno stimulativno olje.

YING YANG
Lajša depresijo, pomirja, deluje antiseptično, je znan afrodiziak, močno spodbuja čute in deluje evforično. Pomirja in uravnava živčni sistem.

Eterična olja niso primerna za laično zdravljenje otrok.

Velja pravilo, da olja uporabljamo vedno razredčena. Pri oljih, ki jih še nismo preizkusili, bodimo previdni in ga vedno močno razredčimo ter preizkusimo na majhnem koščku kože.

PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

ZAČIMBE ZA KRUH

Z zelišči lahko obogatimo kruh. Najbolj znana kot dodatek je kumina, koriander in komarček. Namesto teh zelišč oziroma semen lahko uporabimo semen janeža, zamorske ali črne kumine, dišečega koromača, maka, luštreka ali kopra. Primerni so tudi listi zelišč, ki prenesejo vročino, to so listi rožmarin, žajblja, timijana in origana. Poskusimo lahko tudi z divjimi zelišči kot je čemaž ali navadni plešec. Odlična je tudi v kruh zamešana pražena čebula.

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.