KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

TAVŽENTROŽA, NAVADNA (Centaurium minus)

Druga imena: cintara, cintaver, čantora, grenka trava, gorčica, griževnjak, tisočnica, trešlika, zlati grmiček.

Družina: sviščevke

Učinkovine: eterično olje, glikozidne grenčine, flavonoidi, smola, palmitinska kislina, sluz, sladkor, vosek, magnezij.

Zdravilne lastnosti: Proti želodčnim katarjem, pomirja krče, odpravlja glavobol, hrani kri, pospešuje delovanje jeter in pomaga proti slabokrvnosti.

Je grenkega okusa in poživlja delovanje žlez, da se poveča izločanje sline in želodčnega soka. Iz zeli, ki jo nabiramo v času cvetenja (julij-september) pripravljamo čaj , ki ga ne prekuhamo. Drogo samo prelijemo z mrzlo vodo in ga pijemo po 5-6 urah. Čaj naj ima sobno temperaturo. Pospešuje delovanje želodca in tek. Čaj učinkuje proti mršavosti in debelosti, saj ureja prebavo. Pijemo ga vedno pred jedjo, nikoli takoj po jedi. Sladkornim bolnikom so zeliščarji prepisovali tavžentrožo in pelin v razmerju 1:1. Tavžentroža je obvezna sestavina raznih grenčic. Želodčna grenčica: 150 g tavžentrože, 100 g brinovih jagod, 100 g rabarbarine korenike, 50 g navadnega rmana, 30 g koreninic kolmeža, 20 g pelina. Korenine drobno narežemo, jagode zmečkamo, mešanico stresemo v 5 litersko steklenico, vanjo nalijemo 2,5 litra 90% vinskega cveta in pustimo stati 2 dni

Pri nabiranju režemo celo rastlino brez korenin nekaj centimetrov nad tlemi, nikoli je ne trgamo. Rastlino sušimo v senci na prepihu.

Vino za vzpodbujanje teka: zel prelijemo s suhim belim vinom, dodamo limonino lupino in pustimo mirovati 2 tedna. Pijemo kozarec vina pred jedjo. Ali pa 70 g tavžentrože, 45 g kamilic, 50 g sesekljanih lupin bio pridelanih pomaranč ter skodelico pomarančnega soka dodamo v 1,5 litra dobrega belega vina. Postavimo za 21 dni na sonce, potem pripravek precedimo. Pijemo po kozarček pred kosilom in večerjo ter takrat kadar nas peče zgaga.

OPOZORILO: Terapija s tavžentrožo ne sme trajati več kot 10 dni, saj lahko oćno vzdraži želodčnos luznico. Ni primerna za bolnike z želočno razjedo ali razjedo na dvanajstniku. Ne uporabljajte je med nosečnostjo.

Naravna zdravila, MK; 2007

Wikipedija (slika)

KIS IZ KOMBU ČAJ

Kombu čaj ima več imen: kombuša, kombuča, Mandžurski čaj, Mo-gu , Fungus japonikus, Volška meduza, Čajni kvas, Tea beer, Olinka itd. Kombu čaj nastane s sočasno alkoholno in ocetno kislinsko fermentacijo. Je poživljajoč in čistilni napitek za telo. Kadar fermenetira dalj časa, se spremni v lis. Tak kis koristi jetrom, spodbuja delovanje ledvic, razstruplja tako kot kombu čaj in veže nase strupene snovi, znižuje holesterol v krvi, uravnava presnovo, pomlajuje.

Priprava kombu čaja: Potrebujemo kulturo, ki je podobna kisovi matici, klobuk, ki plava na vrhu tekočine. Pri nas sicer ni naprodaj, je pa dovolj razširjena, da lahko pridemo do nje, saj se hitro razmnožuje. Kdor pripravlja kombu čaj, ima vedno na pretek te kulture. Kombu čaj pripravimo tako, da na liter vode vzamemo 6-8 dag sladkorja ali svetlega medu in žlico črnega ali zelenega čaja. Za rast kombuče pa lahko uporabimo: sladek črni čaj, ruski čaj, lahko uporabimo tudi mešanico črnega in zelenega čaja, čaj brez kofeina, čaj borovničevja, šipkovih jagod, kamilic, leskovega listja, mešanico sadnih čajev, raztopino rjavega in belega sladkorja, raztopino glukoze in celo med. Najboljšo kakovost izdelka da črni čaj, zato se tudi največ uporablja. V čajnicah prodajajo črni čaj z imenom pu-erh. Ne uporabljamo pa močnih aromatičnih zelišč kot so: žajbelj, materina dušica, meta, pelin, tavžentroža, rman.... Najboljši je torej kitajski čaj pu-erh, ki ima že sam zdravilne lastnosti, predvsem za ožilje, zniževanju holesterola in telesne teže. Čaj damo v manjšo količino vrele vode in pustimo 15 minut, nato tekočino dolijemo v velik steklen kozarec in na čaj še enkrat prilijemo vodo. Tudi to po 15 minutah prelijemo v kozarec. V mlačnem čaju raztopimo sladkor ali med, dolijemo vodo, daje kozarec poln in na vrh čaja položimo kulturo. Kozarec zavežemo s krpo in pustimo pri sobni temperaturi. Po tednu dni fermentacije je kombu čaj pijača, ki skoraj ni sladka, osvežilna, podobna razredčenemu moštu ali šabesi. Čaj je nared za uživanje. Za kis ga pustimo stati še 3-4 tedne. Potem vzamemo kulturo iz tekočine, kise precedimo, natočimo v steklenice in zapremo. Shranimo na hladnem. Če novonastala kultura v kisu potone je še vedno dober za uživanje. Znak, da se je kis začel razkrajati, je njegov okus po gnilem.

Po končani fermentaciji dobimo napitek, ki je rastlinski substrat za katerega je značilna nizka vsebnost proteinov in maščob in vsebuje: Manj kot 1% etanola. Končni pH pijače je okrog 4,8. pH pijače zelo hitro pade na 3,0 in pri nadaljnji inkubaciji celo na 2,5. Sicer pa je napitek sestavljen iz: ocetne kisline, glukonske kisline, laktonske kisline, etanola, glukoze, fruktoze, saharoze, proteinov, vitaminov (B1, B2 ,B3 , B5 B6 , B12 , B15 ,biotin, vitamin C ), folne kisline ogljikovega dioksida, kofeina, esencialnih aminokislin (lizin, metionin, fenilalanin, treonin, valin), antibiotikov, encimov, mineralov....

Še drug način priprave kombu čaja. Najbolj preprosta navodila za domačo pripravo čaja za dve osebi lahko opišemo na naslednji način. a) Najprej moramo dobiti kombučo. b) Ko imamo kombučo lahko začnemo pripravljati čaj. 5 minut vremo tri litre destilirane ali filtrirane vode, s tem se izognemo morebitnim kontaminacijam, v emajlirani ali stekleni posodi. c) Dodamo štiri vrečke črnega čaja, pokrijemo posodo in pustimo stati do 20 minut. Dodamo 15g sladkorja na liter čaja in ga raztopimo v še vročem čaju. Čaj ohladimo na sobno temperaturo. d) Čaj prelijemo v 3 ali 4 litersko posodo. Uporabimo lahko stekleno posodo z razširjenim zgornjim delom. Lahko bi uporabljali tudi plastične posode, vendar se na plastiki lahko nahajajo različni mikroorganizmi. Posoda, ki jo uporabljamo pa mora biti široka, da lahko gobo po potrebi jemljemo ven ali jo dajemo noter. e) Na čaj položimo kombučo, ki potem lebdi na površini čaja. Če potone čaj dosladkamo in če še vedno tone, jo podpremo z lesenimi palčkami. f) Posoda mora biti prekrita s čisto krpo, ki se dobro oprijema posode in skoznjo ne more prah. Krpo pritrdimo na posodo z elastično gumico. Dobro je, da je premer posode čim večji, da je stik čaja s kisikom čim boljši in zato kombuča bolje dela. Najbolje je, da je posoda pri fermentaciji kombuče steklen kozarec oz. posoda, ker je prosojen lahko vidimo spreminjanje barve in morebitne spremembe v strukturi substrata. Kozarec mora biti pred uporabo očiščen in po možnosti tudi steriliziran, saj lahko že z umazanim kozarcem doprinesemo k napakam ali celo nepravilnemu poteku bioprocesa. Preprečiti moramo, da bi kombuča prišla v stik s kovinami, zato ne smemo uporabljati kovinskih pripomočkov, prav tako pa ne smemo nositi prstanov, ko prihajamo v stik s kombučo. Kombuča ima rada toploto. Sobna temperatura 12 stopnij Celzija je dovolj za rast kombučine kulture. Najboljše pa raste pri 24 do 25 stopinjah Celzija. g) Posodo nato postavimo na mirno, temno mesto. h) Ničesar ne dodajamo ali ne odvzemamo, temveč pustimo, da bioproces prosto teče. i) Čez en teden (5 do 10 dni) vzamemo kombučo iz čaja, jo damo na krožnik in odstranimo novo nastalo kombučo od primarne, ki smo jo dali v čaj na začetku. Nova kombuča je lahko ravno tako velika kot primarna.Obe lahko uporabimo naprej za novo šaržo. Ponavadi pa primarno uporabimo naprej, novo nastalo pa shranimo skupaj z eno skodelico čaja za prijatelje. Čaj nato prelijemo v steklen ali plastičen vrč in ga hranimo na hladnem. Vrč pokrijemo z nepredušnim zamaškom. Če poteka fermentacija dlje kot en teden lahko postane čaj močnejši -šibek kis-, ki ga lahko pred pitjem razredčimo z vodo. Lahko ga shranimo tudi v zamrzovalniku, vendar pa je najbolj učinkovit in zdravilen prav sveže pripravljeni čaj.

Uporaba kombuče v prehrani: Kombuča se največ uporablja kot čaj ali kis. Ponavadi čaj uživamo kot pijačo, vendar pa z njim ne smemo pretiravati. Pijemo ga ponavadi 3x dnevno. Začeti moramo z manjšo količino in jo postopoma zviševati na 150ml, če se pojavijo kakšne težave, moramo terapijo takoj prekiniti. Zjutraj ga uživamo na tešče, nato pa še dvakrat po jedi. Čaj uživamo vsaj 3 - 6 mesecev, da se v celoti lahko izrazi njegovo zdravilno učinkovanje. Predvsem v tujini so znani še drugi proizvodi, ki jih lahko naročimo preko interneta. Kombučo lahko uživamo kot kapsule ali šumeče tablete, dodatek h kosmičem in ostalim žitaricam. Uporaba kombuče v alternativni medicini Kombuča čaj uživamo predvsem zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Ima močno antioksidativno in antitoksično moč in ga lahko uporabljamo za blažitev številnih težav. Akne: Kombuča čaj pomaga telesu pri razstrupljanju in izločanju škodljivih snovi. Uporabimo pa ga lahko tudi kot tonik za čiščenje obraza ali pa si ga dodamo v kopel. Težave s prebavo: Kombinacija kisline in encimov v kombuči pomaga pri prebavnih procesih, uravnava želodčni pH in pozitivno deluje na črevesno floro. Predmenstrualni sidrom (PMS): Kombuča zmanjšuje nivo estrogena, saj vsebuje veliko vitaminov B kompleksa. Glukoronsko kislino sintetizirajo jetra in je močan detoksifikant. Poznano je, da lahko razgradi toksine kot so herbicidi in pesticidi, ureonsko kislino in holesterol, ki se izločijo preko urina. Ocetna kislina, ki je v čaju, je znana kot inhibitor rasti Salmonelle. Vitamini B kompleksa, kot so tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, pirodoksin in biotin so pomembni pri preprečevanju težav povezanih s srcem, pri povečanem stresu in pomagajo pri depresijah.

Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na: Srce - zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi. Zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja za kozmetično sredstvo.
Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oz. vrača vitko linijo. Pospešuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in želodčnih vnetjih, želodčni kislini in trdovratnem zaprtju. Ugodno deluje pri obolenjih jeter in žolčnega mehurja. Pitje tega čaja se priporoča zlasti pozimi, ko je manj vitaminske hrane oz. zelenjave.
Zunanje se obnese ta čaj za izmivanje ran, tvorov in prask, kadar je čaj močno kisel. Kisel kombušin čaj čisti celo kovine: cink, srebro. Par kapljic tega čaja izčisti kalno vino v steklenici v par urah. Kombuša čisti telo, odstranja iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez.

Razstrupljanje, pravilno delovanje prebavnega trakta in uravnotežen pH so ključni faktorji, ki preprečujejo bolezni in skrbijo za kvaliteto življenja. Kombuča vpliva na vse te bioparametre in tako pripomore k našemu dobremu počutju in zdravju bolezni.

Nezaželeni učinki kambuče. Neprimerna je za: posameznike s Candido albicanc, posameznike, ki so preobčutljivi na glive oz.gobe, sladkorne bolnike, ki se nagibljejo k acidozi- znižanje pH pod 7,4 v krvi. Med uživanjem čaja kombuče je za naštete skupine ljudi in tiste, ki jemljejo več različnih vrst zdravil priporočljivo občasno opraviti kontrolo jetrnih encimov.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
http://forum.klub-srecnih.si/viewtopic.php?t=331&sid=2290cf455aaef95308dc04b911c9e6dc
slika http://www.kombu.de/slovenia.htm

BEDRENEC, NAVADNI (Pimpinella saxifraga)

Druga imena: Bedrenik, Bibernelica, Bibrov koren, Črna pura, Divji janež, navadni divji janež, Madrovc, Piberc, piberk, piberl, Pimpanelica, Žabečjek, žabičnik, Žlahtnik, žlahtenca, žlahnik

Družina: kobulnice

Droga: korenina

Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčine, saponini

Zdravilne lastnosti:proti bronhitisu in astmi, proti nečisti koži, protinu revmi, vnetju grla, proti oteklinam dlesni uporabimo čaj za izpiranje.

Korenino bederenca nabiramo zgodaj spomladi ali v jeseni po cvetenju. Očistimo jo v vodi, vzdolžno narežemo in posušimo v senci, do konca pa v pečici na 50 stopinj Celzija. Iz korenine pripravljamo tudi izvleček ali čaj v razmerju 1 čajna žlička droge na 1/4 vode. Pri bronhitisu ali astmi lahko spijemo do 3 skodelice čaja na dan.

Droga uporablja pri zdravljenju bronhitisa, pa tudi pri infekcijah zgornjih dihalnih poti kot je hripavost. Pripravki iz droge olajšujejo izkašljevanje in tudi pomirjajo kašelj. Poparki droge ali tinkture se uporabljajo za grgranje pri vnetnih obolenjih ust in žrela, saj ima droga tudi antiseptično delovanje. Pri trdovratnih in ponavljajočih se vnetjih v grlu uporabimo za grgranje čajno mešanico iz dveh delov korenine bedrenca, dveh delov cvetov kamilice in enega dela korenike srčne moči. Čaj iz korenine bedrenca pripravimo tako, da damo zvrhano žličko droge v 1 l hladne vode in zavremo. Po minuti vrenja čaj precedimo. Pri bronhitisu spijemo trikrat na dan eno skodelico z medom oslajenega čaja. Na enak način pripravimo tudi čajno mešanico za grgranje. Omenjena je tudi uporaba pri astmi. Zaradi diuretičnega delovanja pripravke iz droge priporočajo za lajšanje težav pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju ter pri zdravljenju protina. Ker ima droga antiseptično delovanje, pomaga tudi pri vnetjih mokril.

V vinu namočen bedrenec, žajbelj in tavžentroža je odlične za čiščenje ledvic in odplavljanje ledvičnih kamnov.

Kulinarika: Sveža zel se uporablja kot začimba in jušna zakuha.

OPOZORILO: Pri bedrencu so zaradi številnih vrst (npr. nezdravilnih vrst), križancev in podobnosti z drugimi vrstami (npr. Heracleum sphondylium L. [dežen] in Pastinaca sativa L. [pastinak]) , Vrtni janež ( Pimpinella anisum) pogoste zamenjave.